Mojster na kitari in skladatelj­ Teo Collori bo z zasedbo ­Momen­to­­ Cigano (Metod Banko, ritem­ ­kitara, Matija Krečič, violina, Matej­ Kužel, klarinet, Jan Gregorka, kontrabas) danes ob 20. uri v ljub­ljanskem SiTi Teatru predstavil­ tretji album Molto Aligatore.

Primorski glasbenik Teo Collori je oblikoval zasedbo, ko je bila še spremljevalna skupina Magnifica. Vsi člani so bili ali so še vedno v Magnificovi spremljevalni skupini. Občasno so v zaodrju igrali skupaj in odkrili skupno ljubezen do gypsy swinga, katerega nesporni kralj je bil kitarski virtuoz Django Reinhardt. Zasedba Teo Collori in Momento Cigano je predstavila nekaj sveže glasbe že na letošnjem Gramatikovem koncertu v Križankah, saj se Collori z njim pozna še iz mladosti. Svetovno znani didžej je prvi dve plošči skupine Teo Collori in Momento Cigano (Hot Club Piran, Kamerato Muzikante) izdal pri založbi Lowtemp, kjer je izdal tudi najnovejši album.
 

Glasba s patino

»O tretjem albumu smo se dolgo odločali, kako bi ga posneli. Na koncu smo se strinjali, da bomo posneli zvokovno in produkcijsko kar se da moderen album,« je povedal Collori. »Za producenta smo tokrat angažirali vsestranskega glasbenega maga Denisa Horvata in pokazalo se je, da je bila odločitev, čeprav izjemno smela, prava. Slednji je naši glasbi dodal svojo noto in jo naredil zelo zanimivo. Na plošči je veliko subtilnih efektov, ki za ta žanr niso ravno značilni, a ko smo se v skupini otresli purističnih predsodkov in posnetemu prisluhnili nepristransko, smo ugotovili, da se zelo lepo posluša,« je zadovoljno pojasnil.

Nov album Molto Aligatore kljub modernosti zveni kot glasba s patino, precej retro, kot da bi se hoteli pokloniti glasbi, ki je bila popularna med obema vojnama, pred kak­šnimi stotimi leti. Collori je dejal, da se vsakič, ko igra ta stil, čudi lepoti, ki jo ponuja. »Ne morem reči, da je bil 'poklon ­manouche glasbi' naš motiv ali ­želja. Predvsem gre za nujo po delitvi last­ne kreacije s poslušalci. Tako kot so se že Avseniki s kitaristom Levčkom inspirirali pri Djangovem načinu ritmiziranja, smo se tudi mi. To, da se je ta način igranja ohranil do danes, po mojem kaže, da je to privlačen stil za poslušalce in ­nastopajoče.«
 

Mednarodni potencial

Django Reinhardt oziroma Quintette du Hot Club de France je navdihnil zasedbo, vendar so glasbeniki precej bolj radovedni in svojo radovednost radi usmerijo čez planke, imenovane gypsy swing. Collori vztraja pri avtorskih skladbah, nas pa je zanimalo, ali jih je sploh kdaj zamikalo, da bi kakšno pesem priredili v tem zvoku. »Pesmi smo prirejali na začetku. Kasneje so nastajale lastne melodije in ugotovili smo, da naše skladbe zvenijo veliko boljše od priredb. Konec koncev priredbe preigravajo mnogi zelo dobri glasbeniki. Kot avtor lahko rečem, da je občutek pri ustvarjanju lastnih kompozicij neprimerljivo bolj vznemirljiv kot pri reproduciranju.«

Tudi tretji album ima mednarodno obarvan naslov, kakor tudi zasedba. Glede na to, da je njihova glasba instrumentalna, zasedba nima večjih komunikacijskih težav pri nastopanju v tujini. Gotovo bi ob načrtni promociji v tujini in z dovolj naložbenega denarja lahko govorili o še eni zgodbi o uspešnem glasbenem izvozu. Collori se je strinjal s tem. »V tujini nas vsakič zelo lepo sprejmejo. Super bi bilo, če bi v naši glasbi kdo iz tujine prepoznal kakovost in nam pomagal pri prodoru na svetovno sceno.« Glede na povečano zanimanje za različice swinga je gotovo v tujini dovolj občinstva, ki bi rado videlo in slišalo to zasedbo.