Ena največjih slovenskih rockovskih skupin, Siddharta, je na sinočnjem koncertu predstavila nov album Nomadi, ki so ga napovedali z videosingloma Medrevesa in A.M.L.P.  Nov izdelek so tudi podarili s 4000 brezplačnimi prenosi digitalne različice albuma, ki so pošli v zgolj nekaj urah. S predstavitvenem koncertom pa so ga prvič zaigrali v živo, izšel pa je tudi v obliki cedeja. Album Nomadi je Siddharta posnela v svojem Studiu 13, vlogo producenta pa so člani spet zaupali Dejanu Radičeviću, ki je produciral njihove prve skladbe.
 
Siddharta (Boštjan Meglič, bobni; Jani Hace, baskitara; Primož Benko, kitara; Tomaž Okroglič Rous, klaviature, in Tomi Meglič, glas in kitara) so svoj skoraj dve uri in pol dolg koncert razprodali že kakšen mesec ali dva prej. Nastop v nabito polni ljubljanski hali Tivoli pa so začeli z uvodno skladbo novega albuma Halo nomadi, končali pa so ga, po drugem dodatku, s prvim singlom z njega, in sicer s skladbo Medrevesa. Vmes pa so od novih pesmi zaigrali še A. M. L. P., Lej lej lej in Vzhod, skupaj polovico novega albuma.
 
Po uvodni skladbi in Tomijevem pozivu - Naj se trese, naj se trese, se je dvorana zatresla ob skladbi T. H. O. R. in nato z B Mashino, oboje podprto s pirotehniko. Poleg pirotehnike so posebne učinke sproti proizvajali obiskovalci, ki so vsi dobili še svetleče zapestnice. Na odlično pripravljenem koncertu so nato dobro razpoloženi Siddhartovci ponudili še pregled uspešnic, kot so med drugim  Klinik, Nastalo bo, Do konca, Neon, Platina, Naiven ples in Na soncu. Naredili so tudi zanimiv poklon skupini Big Foot Mama s prikupno različico Male nimfomanke. Celoten koncert pa je bil poleg pirotehnike močno podprt tudi z razgibanimi animacijami.


 
Za uvod v prvi dodatek je poskrbel klaviaturist s krajšim solo nastopom, ki se je nato prelevil v Samo edini, katerega je pelo vsako grlo v dvorani. Že tako je občinstvo s Tomijem odpelo skoraj vse pesmi. Dodali so pa še Ring in Napalm.
Drugi dodatek pa je bil pravcati vrhunec večera, saj so za slovo ponudili ponudili še dve uspešnici s prejšnjega album Infra, in sicer Ledena in Piknik, da bi končali z najnovejšo uspešnico Medrevesa, kar so zabelili še z ognjenim dežjem in obilico mehurčkov.

Siddharta so pripravili pravi spektakelski rockovski šov, ki ni razočaral, in pokazali, da še premorejo nekaj glasbene čarobnosti.
 

Izjave članov pred koncertom

 
Pevec in kitarist Tomi Meglič je za Delo na vprašanje, kam bi uvrstili album Nomadi v ozvezdju vaših albumov, odgovoril, da bi ga »uvrstil nekam na sredino, ker je bele barve in loči našo diskografijo na dve polovici. To je naš prvi beli album. Sicer pa je album Nomadi logičen razvoj glasbene skupine, kot je Siddharta. Ohranili smo lastno rdečo zvočno nit, vmes smo nekoliko eksperimentirali in dodali kakšne moderne stvari za katerimi sicer stojimo. Nikoli pa ne veš ali nam bo naslednje leto to všeč, ali bo strašno in ali pa strašno out. Ta trenutek pa je točno to, kar smo dali v teh deset novih pesmi.«
 
Kitarist Primož Benko je na naše vprašanje, kakšno je bilo zvočno ozadje nastanka albuma, povedal, da »bil zvok tega albuma evolucija zvoka, ki je nastala še preden smo začeli snemati. Zadnje čase sem začel veliko raziskovati številna kitarska pedala in njihove učinke, ki bogatijo in masakrirajo zvok, kajti tega ni nikoli dovolj, saj omogočajo neskončno iskanje zvoka. Pa tudi Jani in Tomaž sta se podajala na nove zvočne poti. In nov album je posledica naših zvočnih raziskovanj zadnjih nekaj let, od Ultre naprej.«



Baskitarist Jani Hace pa je na vprašanje, kako sestavljajo koncertni program za take posebne dogodke povedal, da imajo »k sreči v skupini Tomija, ki je zelo dober pri sestavljanju play list. Je sam svoj DJ, saj ima zelo dober občutek za to. Ko pa delaš tak predstavitveni koncert si želiš odigrati čim več novih pesmi. Odločili smo se, da bomo tokrat odigrali pol albuma, torej pet pesmi. Je pa nekaj pesmi, brez katerih skorajda ni našega koncerta, med njimi je zagotovo Samo edini, ter mogoče Ring, T.H.O.R. in B Mashina. To so nepogrešljivi stebri naših koncertov. Mislim, da s je zgodilo le na koncertu v ljubljanskem Kinu Šiška, ko smo predstavljali album Saga, ki smo ga v celoti odigrali, da takrat nismo odigrali nič drugega.


 
Klaviaturista Tomaža Okrogliča Rousa, pa smo vprašali, katere so prednosti snemanja v svojem studiu. Pravi pa ima to veliko prednosti. »Predvsem ti ni treba plačevati studia in si zato lahko v njem, koliko časa želiš, saj imaš zelo domače okolje, na katerega se ni treba privajati. To je namreč tudi naš prostor za vaje. V bistvo je to podobna situacija, ki jo poznamo iz zgodovine rock'n'rolla, ko je skupina prišla v studio in tam so začele nastajati nove pesmi. Od prve ideje do končnega posnetka lahko vse narediš tam. In tudi potem, ko je konec, se še vedno da kaj popraviti.« Se pa tudi zavedajo, da lahko to vodi v past, ko bi lahko neko skladbo delali v neskončnost. Siddharta ima zoper to preprosto zdravilo. »Sami sebi dajemo tako tesne roke, kdaj mora plošča iziti, da ni bojazni, da bi se zapletli v neskončna snemanja.« Priznal je še, da se je njihov nekdanji perfekcionizem spremenil v večjo spontanost.
 
Bobnarja Boštjana Megliča pa smo vprašali, da po naslovu albuma lahko sklepamo, da odseva čas, v katerem je nastajal. Pravi, da »smo eni bolj, drugi pa manj, nomadi. Sicer pa smo umetniki nagnjeni k precejšnjem nomadstvu. Saj že od nekdaj potujemo tako glasbeno, kot fizično. Zato se nam je naslov albuma zdel primeren, glede na to, kje smo mi sedaj. Album je pa vedno tudi glasbeno potovanje časa v katerem ga ustvarjamo. Na takih potovanjih vedno najdemo nove poti, ki se nato sestavijo v nekaj novega, kot ta naš nov album.«