V nadaljevanju preberite:

V petek zvečer je glasbena javnost uživala v dolgo pričakovanem nastopu Berlinskih filharmonikov v Cankarjevem domu. Nastopili so pod taktirko glavnega dirigenta in umetniškega vodje Kirila Petrenka, o katerem se radi pohvalimo, da se je na Dunaju kalil tudi pri slovenskem maestru Urošu Lajovcu. Berlinčani so izvedli mikaven program v dveh tematskih sklopih: prvi del je bil namenjen predstavitvi povojne glasbe 20. stoletja, ki sta jo ustvarila Bernard Alois Zimmermann in Witold Lutosławski, drugi pa delu velike nemške glasbene tradicije in železnega simfoničnega repertoarja, Brahmsovi Simfoniji št. 2. Mešanica klasičnega repertoarja s sodobnimi skladbami je tudi sicer značilna za Petrenka, kar morda deluje nenavadno, toda prepričljivo, in glede na glasbo, ki jo na takšnih gala večerih občinstvo pričakuje, morda tudi pogumno. Berlinski filharmoniki tako niso »le« glasbeni užitek, temveč prinašajo tudi izobraževalno noto, s katero si želijo preizprašati predsodke do komponirane glasbe minulega stoletja.