Bora Đorđević se je Slovencem opravičil in umrl v Sloveniji

Bora Đorđević, avtor, pevec in vodja popularne srbske rockovske skupine Riblja čorba, je v bolnišnici pristal zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni. Tam so ga zdravili z antibiotiki in kisikom ter ga kasneje tudi priklopili na ventilator.

Člani skupine Riblja čorba so na družbenih omrežjih sporočili: »Spoštovani prijatelji, z žalostjo vas obveščamo, da nas je zapustil naš prijatelj in brat, Borislav Bora Đorđević. Počivaj v miru, dragi naš Boki.«

Rodil se 1. novembra 1952 v Čačku, za seboj pa je pustil sina Borisa iz prvega zakona s svojo srednješolsko ljubeznijo in ženo Dragano. Sicer je bil poročen trikrat, nazadnje s Slovenko in je zadnjih deset let tudi živel v Sloveniji.

S skupino Riblja Čorba, ki jo je leta 1978 ustanovil skupaj s kitaristom Rajkom Kojićem, baskitaristom Mišo Aleksićem in bobnarjem Vickom Milatovićem, so istega leta izdali prvi singel Lutka sa naslovne strane. Že v tej pesmi se je kazala njegova poetična občutljivost za ljudi z družbenega obrobja. Nato se jim je pridružil kitarist Momčilo Bajagić Bajaga in izdali so svoj odmevni album Kost u grlu. Bajaga je bil v zasedbi pet naslednjih albumov.

Bora Đorđević je vedno vzbujal pozornost. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo

Opozarjal je na negativne družbene pojave

Skozi celotno kariero v obdobju nekdanje Jugoslavije je bil Bora tako rekoč dejansko kost v grlu mnogim. Jasno in glasno je opozarjal na številne negativne družbene pojave, kar je motilo številne ustanove, društva in druge dušebrižnike socialističnega reda, ki so delovali proti njemu. Bora Đorđević se je s svojo drzno in neposredno punkovsko poezijo, odeto v oster rockovski zvok, zdel takratnim generacijam brezkompromisen in bil za mnoge nekakšen poreden svetilnik v »sivini« takratne družbe.

Ob razpadu socialistične federativne republike je Bora začel zagovarjati stališča tistih ljudi in ustanov, do katerih se nam je zdel vedno ostro kritičen, kar je zmedlo mnoge. Zagovarjanje srbskega nacionalizma, ki se je sprostil v vojnah, nas je začudilo. Z izjavo o »bečkih kočijaših«, s katero je pospremil odhod Slovenije iz takratne Jugoslavije, pa nas je globoko osebno užalil.

Edina izjava, za katero mu je bilo žal

V intervjuju za Nedelo leta 2013 smo mu postavili vprašanje: Znani ste po tem, da nimate dlake na jeziku. Vam je bilo za kakšno izjavo kdaj žal? »Za svojo izjavo (v začetku 90. let je Slovence označil za dunajske služabnike in kočijaže, op. p.) sem se Slovencem že opravičil in o njej ni treba več izgubljati besed, ker je posploševala. Vsaka izjava, ki posplošuje neki narod ali kaj podobnega ... lepi nalepko, kar ni v redu in je nevljudno. To je edina izjava, za katero mi je bilo žal.«

O svojem vztrajanju v glasbenem poslu pa nam je še povedal, da »glede na to, da nas mladina še vedno posluša, sploh ne nameravam v pokoj, tako da bom gotovo umrl na odru. Čeprav smo pravkar izdali nov album, se že nabirajo nove pesmi. Če ne bi imeli kaj povedati, bi že prej nehali igrati. Ko ne bomo več imeli kaj povedati, se bomo tudi razšli. Tega ne bomo obešali na veliki zvon in naredili pet poslovilnih turnej.«

Za mnoge je bilo precej nenavadno, da je človek take družbene občutljivosti z leti postal – poleg okužbe z virusom nacionalizma – še močan homofob. Tudi na koncertu v Križankah, ki je sledil intervjuju ob 35-letnici delovanja skupine Riblja čorba, je na občinstvo naslovil nekaj neokusnih šal na račun »pedrov« in si prislužil glasen buuuuu iz občinstva.

Vsekakor je Bora Đorđević kot umetnik in kot človek vedno vzbujal pozornost in nikogar ni pustil hladnega. Vsak si je o njem izoblikoval svoje mnenje.