V Ljubljani je bil napovedan koncert  ­Sharon Kovacs, gotovo ene od najbolj vročih vokalnih senzacij v Evropi. Sprva je bilo načrtovano, da bo imela koncert v ljubljanskem Kinu Šiška. Nato naj bi bil zaradi zdravstvenih varnostnih ukrepov koncert, ki pomeni otvoritev spomladanskega dela niza koncertov ­Musicology Barcaffe Sessions, prestavljen v ljubljansko Cvetličarno, kjer so nameravali imeti dva koncerta. Vendar pa je z odredbo znižano število dovoljenih obiskovalcev na sto na prireditev, tako da jutri ta pevka ne bo nastopila pri nas.

Sicer pa smo ji pred načrtovanim prihodom v Ljubljano postavili nekaj vprašanj, začeli smo kar z njenim priimkom. »Tega nenavadnega priimka se zavedam. To je moj pravi priimek, ki sem ga prevzela od očima. V bistvu je res smešno, da se moj pravi oče piše Hammerschmidt, kar po nemško prav tako pomeni 'kovač'. Torej sem kar dvojni kovač.«

V Eindhovnu je obiskovala poklicno šolo Rock City Institute, zato nas je zanimalo, koliko ji je to pomagalo pri karieri. Povedala je, da je večino članov spremljevalne zasedbe spoznala na tej šoli, na kateri se je učila peti. »Seveda sem se tam naučila še veliko drugega, kar mi je koristilo: menedžmenta, oblikovanja repertoarja, zgodovine glasbe in drugega. Ne vem, ali je vse, kar te učijo v šoli, relevantno, vendar smo imeli veliko prakse, kar me je v treh letih izrazito oblikovalo in odločilno vplivalo na mojo glasbeno podobo.«

Nastopati je začela na večerih odprtega mikrofona po različnih klubih. Povedala je, da je bilo občinstvo na teh večerih vedno zelo prijazno. Sprva jo je bilo zelo strah pred nastopi, zato je verjetno tako dolgo trajalo, da je stopila na oder in začela peti.


 

Ljubezen do nastopanja

O spremembah v glasbenem poslu nam je povedala, da »se je v zadnjih dvajsetih letih veliko stvari temeljito spremenilo. Številni glasbeniki več ne nastopajo v živo, temveč živijo v virtualnem svetu. Upam, da to ni prihodnost glasbe. Zelo rada nastopam. Seveda so različne oblike glasbenih izdaj pomembne, toda ne bom dovolila, da mi vzamejo ljubezen do nastopanja. To je posebna izkušnja, ko deliš glasbo z občinstvom tukaj in zdaj. To je res nekaj izjemnega.«

Uspela je že s prvencem Shades Of Black leta 2015. Ob izdaji drugega albuma so bila gotovo velika pričakovanja, zato nas je zanimalo, ali ga je ustvarjala pod velikim pritiskom. »Menda res. Vsak umetnik težko naredi drugi album, če je bil prvi zelo uspešen. Menim, da moj drugi album ni boljši od prvega. Gotovo pa ni slab, je le precej drugačen. Tretji pa bo gotovo boljši od prvih dveh. (Smeh.) Sicer pa, kaj pa vem, težko gledam nazaj, saj sem zelo zahtevna do sebe in po določenem času precej drugače gledam na svoje izdelke kot ob nastanku. Verjetno se to ­dogaja vsem.«

Za njeno glasbo je značilno, da jo skorajda kolažno sestavlja iz košč­kov fine glasbene preteklosti v zvočno sodobnost. Povedala nam je, da je v raziskovanju glasbene preteklosti uživala le, če ji je bila kakšna glasba ali slog všeč. Če ji kaj ni všeč, takoj odneha. Navdihujejo jo tudi potovanja, pravi, da imajo različni kraji zanimivo zgodovino. Vokal pa tudi glasbeni pristop Sharon Kovacs največkrat primerjajo z Nino Simone in Amy Winehouse. Pravi, da je to ne moti, v bistvu se ji zdi prijetno, da jo primerjajo s tako nadarjenima umetnicama, ki ju zelo spoštuje.

Za konec smo jo vprašali, ali je glasbena izvirnost še mogoča. Dejala je, da vsekakor. »Sploh če znajo glasbeniki dobro povedati zgodbo. Glede na to, da je v glasbi večina stvari že narejenih, moraš najti lastno pot ter se lotiti kombiniranja znanih sestavin v nekaj novega.«