Pogodba je sveti gral tudi v glasbenem poslu

V okviru cikla Glasbeni posel bo danes ob 19. uri v ljubljanskem Sigicu Maša Pavoković predavala o bookingu in organizaciji koncertov. Po korakih bo povedala, kako organizirati koncert, na kaj je treba biti pozoren, in predstavila birokratske postopke.

Slušateljem bo razložila pomen rezervacije datuma koncertov doma in v tujini ter kako se dobro pripraviti na turnejo. Pri tem je pomembno tudi oblikovanje stroškovnika, podrobno načrtovanje poti in predvsem dejstvo, da imamo različne države in načine delovanja scene. Maša Pavoković je v organizaciji koncertov aktivna zadnjih deset let, največ o tem se je naučila s skupino Koala Voice.

Vprašali smo jo, kakšne izkušnje ima s slovenskimi organizatorji koncertov. Ti so različni, od amaterjev do vrhunskih produkcij. Sama temu pravi pestrost na tr­žišču. »Slovenija se vse bolj odpira največjim produkcijam in na to moramo biti pripravljeni. Opažam, da se je zadnja leta profesionalizem tudi v domači glasbeni industriji dvignil. K temu gotovo prispevajo izobraževanja, konference in podobno. So pa tudi druge skrajnosti, nekateri so začetniki, drugi mislijo, da vse vedo.«

Ljubljani se pozna bližina Dunaja

Pri nas čedalje pogosteje organizirajo koncerte tuje agencije in Slovenija je del »paketa koncertov po Balkanu«. Mnogi gledajo na Balkan kot na enotno tržišče. »Posamezne države določenim delom Evrope ne moremo konkurirati. Pri koncertni ponudbi Ljubljane se pozna bližina Dunaja.«

Katere so najpogostejše težave oziroma napake, ki jih delajo naši organizatorji koncertov? »Najpogostejša nepravilnost so pogodbe. Na eni strani glasbeniki ne pristopajo k organizatorjem s pogodbo. Na drugi strani organizator misli, da je vsaka tehnika dovolj dobra za nastop. Vsaka resna glasbena skupina ima tehnične zahteve za nastop (stage rider), ne škodi pa, če organizatorju sporočijo tudi druge zahteve (backstage rider). Oboje je pomembno, kajti glasbeniki hočejo imeti dobro tehnično opremo in urejeno zaodrje, organizator pa ne zna brati njihovih misli, zato je tovrstna komunikacija nujna. Če tega ni, se lahko marsikaj po nepotrebnem zaplete in povzroči slabo voljo in slab nastop. Seveda pa po koncertu ne škodi obojestranska zahvala za sodelovanje.«

Pogodba je nujna, saj se lahko zgodi, da se glasbena skupina pripelje na lokacijo, ko začne močno deževati in prireditev odpade. Tudi zaradi takih dogodkov je dobro, da je prej podpisana pogodba, v kateri so navedene različne možnosti, če bo dogodek odpovedan. Teden pred koncertom mora biti vse jasno in nujno je biti v stalnem stiku z organizatorjem, je poudarila Maša Pavoković.

Največkrat se zgodijo napake, ko organizatorji pozabijo prijaviti dogodek Sazasu in Ipfu in zato glasbenike presneti kakšen račun. Če je dogodek na prostem, obstajajo posebna pravila, od prijave na policijo, jakosti zvočnikov in podobno. Organizatorju mora biti jasno, kakšno prireditev organizira in komu je namenjena. Tisti, ki bi se radi lotili organiziranja dogodkov in festivalov, se lahko prej o tovrstnih prireditvah naučijo, če začnejo delati kot prostovoljci. Mnogi so tako začeli.
 

​Glasbenikom izkušnje, lokalom brezplačen program

»Glasbenik se mora zavedati, da organizator poskrbi za veliko zadev na dogodku. Glasbenik ni središče njegovega sveta, je pa zelo pomemben. Zato je dobro, če večkrat pokliče organizatorja in zbere čim več informacij. Resna obojestranska komunikacija je v bistvu pomembnejša od pogodbe,« je ­poudarila sogovornica.

Pred kratkim je Maša Pavoković na družabnih medijih dvignila precej prahu, ko je zapisala, da je nesprejemljivo, da glasbeniki brezplačno igrajo v prostorih, ki imajo pridobitno gostinsko dejavnost. »Tu je treba upoštevati dvoje. V prvem primeru je to komercialno usmerjen lokal, ki pod nazivom natečaja dobi brezplačen program. V zapisu nisem govorila o velikem honorarju, temveč o povrnitvi potnih stroškov in simboličnem honorarju. Recimo od 50 do 100 evrov na glasbenika za poplačilo osnovnega dela. Zavedam se, da ta glasbenik še ni razvil svojih zmožnosti. Vendar se mi zdi, da je tak honorar higienski minimum, ki bi ga morali tisti, ki se gredo tak natečaj, upoštevati,« je pojasnila.

Na drugi strani morajo glasbeniki razmisliti, kaj takšni nastopi pomenijo za njihovo kariero. »Če menijo, da bodo z brezplačnim nastopom dobili več kot osnovni honorar, recimo medijsko izpostav­ljenost, možnosti za nadaljnje nastope, izobraževanje, je to v redu. Vendar je treba paziti, da to ne postane praksa. Kaj, če bi naenkrat vse več lokalov pripravljalo tovrstne natečaje, na katerih noben glasbenik ne bi bil plačan. Glasbeniki bi dobili le izkušnje, lokali pa brezplačen program in veliko strank. S takšnimi nastopi se lahko manjša vrednost njihovega dela. Dobro je, da smo se o tem začeli resno pogovarjati.«

Dodala je, da so razmere na slovenski sceni »booking agentov« oziroma posrednikov in agencij bolj skromne. Imamo nekaj glasbenih promotorjev, nekaj posrednikov, nekateri delujejo v okviru založb, ki delajo z glasbenimi skupinami, ki imajo ambicije tudi v tujini. Čedalje pogostejša so tudi poizvedovanja tujih skupin, ki bi rade nastopale po Sloveniji in se o tem lahko pozanimajo pri promotorjih, ki jim lahko priporočijo prizorišča in poskrbijo za promocijo. Glasbeniki ne vedo prav dosti o glasbeni sceni posameznih držav in jim je to v veliko pomoč.