Neomejen dostop | že od 9,99€
Valerij Gergijev je namreč tesen prijatelj ruskega predsednika Putina in tega tudi ne skriva. Večkrat ga je javno podprl, med drugim se je pojavil v televizijskem oglasu za njegovo predsedniško kampanjo, podprl je priključitev Krima leta 2014 in z drugimi ruskimi umetniki podpisal pismo podpore. V različnih intervjujih je hvalil Putinove vodstvene sposobnosti, da je edini politik, ki lahko Rusiji ponudi prihodnost, da je »preprosto pametnejši od drugih«.
Zaradi povezav s Kremljem je že imel težave po ruski okupaciji Krima. Pred koncertnimi dvoranami so ga čakali demonstranti s transparenti, občinstvo je ponekod množično vračalo vstopnice za koncert, mediji pa so toliko časa vrtali v njegovo kariero, da so izvrtali, kako je »izjemen položaj v carstvu glasbe lahko razvil po zaslugi carja Putina«. Konec koncev mu je ravno Putin odobril pol milijarde evrov za obnovo Marijinega gledališča (Frankfurter Allgemeine Zeitung). Čeprav je večkrat izjavil, da je samo umetnik, se je aktivno zapletal tudi v politiko s podporo Putinovi zakonodaji, usmerjeni proti istospolnim, ali njegovim kritikam skupine Pussy Riot.
A 68-letni Gergijev, ki je po rodu Osetijec, še nikoli ni bil pod takšnimi pritiski kot zadnje dni. Najprej so se mu odpovedali Dunajski filharmoniki, s katerimi naj bi minuli konec tedna v sloviti newyorški dvorani Carnegie Hall izvedel tri koncerte. Ta teden prav tako ne bo imel napovedanih koncertov s tem orkestrom na Floridi, v Carnegie Hallu pa so odpovedali tudi dva majska nastopa, ki bi ju imel z orkestrom Marijinega gledališča.
Na vprašanje, ali bodo na ljubljanskem festivalu ravnali podobno kot v drugih koncertnih hišah po svetu, je direktor Darko Brlek odgovoril, da program 70. Ljubljana Festivala še ni končan in objavljen, zato ga za zdaj niti ne more komentirati.
Prejšnjo sredo je Gergijev še dirigiral v milanski Scali Pikovo damo, ko pa so se razmere čez noč dramatično spremenile, je direkcija gledališča zahtevala, da zavzame jasno stališče proti ruski invaziji na Ukrajino, sicer bodo prisiljeni odpovedati sodelovanje. Gergijev se ni odzval in milanski župan Giuseppe Sala, ki je tudi predsednik fundacije Teatro alla Scala, je povedal, da ga v soboto v Milano ne bo. Rotterdamski filharmonični orkester, ki od leta 1996 skupaj z njim prireja večdnevni festival, bo prav tako odpovedal festival septembra, če bo še naprej podpiral Putina. Tridnevni rok pa so mu dali v bavarski prestolnici, kjer je leta 2015 postal šef dirigent Münchenske filharmonije in nasledil Lorina Maazela. Tamkajšnji župan Dieter Reiter je bil v petek popolnoma jasen: »Če se Gergijev ne bo jasno distanciral od brutalnih napadov, ne more več biti naš šef dirigent.« Rok se je iztekel opolnoči. Kot so za Delo sporočili iz županega urada, bo le-ta izjavo podal jutri.
Po pisanju britanskega Guardiana se mu je že odpovedal njegov menedžer Marcus Felsner. »V luči zločinske vojne proti demokratičnemu in neodvisnemu narodu Ukrajine je postalo nemogoče braniti interese dirigenta,« je zapisal v izjavi za javnost. Felsner je sicer Gergijeva označil za največjega dirigenta našega časa in izjemno človeško bitje z globokim občutkom za dostojnost, ki pa ne (z)more končati svoje podpore režimu, ki je zagrešil takšne zločine.
Tudi Metropolitanska opera v New Yorku ne bo več gostila umetnikov, ki podpirajo Putina. Po poročanju New York Timesa je s tem verjetno konec tudi petletnega partnerstva z moskovskim Bolšoj teatrom.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji