Noč, dolga trideset let

Zvečer se bo ob 20.15 na Novem trgu v Ljubljani začel 30. mednarodni festival Noči v Stari Ljubljani s skupnim zvočnim in vizualnim spektaklom Indijanskega orkestra tradicijskih glasbil iz Argentine in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. O tem najbolj množičnem ljubljanskem glasbenem festivalu, ki bo trajal tri noči, smo se pogovarjali z organizatorjem Janošem Kernom, direktorjem ustanove Imago Sloveniae – Podoba Slovenije.
 

Ko sem se pred desetletji pogovarjal s pobudnikom festivala Noči v Stari Ljubljani Primožem Lorenzem, je povedal, da je bila osnovna želja nekoliko kultivirati srednjeveško mestno središče, ki je bilo takrat znano predvsem po socialnih stanovanjih v starih, razpadajočih zgradbah.

Osnovna Primoževa ideja, ki je bil do svoje smrti leta 2007 tudi predsednik pred tridesetimi leti ustanovljenega Društva za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra, in številnih kulturno ozaveščenih meščanov, med katerimi sta bila tudi arhitekt Jure Lenard in režiser Gregor Tozon, je bila revitalizacija starega mestnega jedra Ljubljane. Takrat tu ni bilo nobenega dogajanja, pa tudi stavbe so bile videti zelo zanemarjene, kot da bi bil tu neki socialni geto. Zato so ustanovili društvo, ki je začelo organizacijo manjših koncertov, kar se je sčasoma razvilo v dva festivala, in sicer Poletje v Stari Ljubljani in Noči v Stari Ljubljani.
 

Društvo je bilo tudi širše družbeno dejavno.

Društvo je bilo dejavno tudi s številnimi drugimi akcijami in pobudami. Ena od takšnih je bila postavitev Herkulovega vodnjaka pred Akademijo za glasbo. Ukvarjalo so se tudi z ekologijo. Na pobudo društva je bila v Ljubljani v tem delu mesta urejena prva površina namenjena samo pešcem. Zdaj si res ne moremo predstavljati, da je še pred tremi desetletji po teh ozkih ulicah potekal celo dvosmerni promet.
Jure Lenard je bil tudi mestni urbanist in je aktivno sodeloval pri nastanku prve površine, namenjene pešcem. Društvo je bilo tudi dejavno pri pobudi Ljubljana – moje mesto, kjer je občina sofinancirala prenovo pročelij stavb. Člani društva so bili številni znani meščani, saj je obstajal močen interes, da se staro mestno središče prenovi in zaživi novo, kulturnejše življenje.
 

Takrat se je začelo z brezplačnimi nastopi izvajalcev klasične glasbe po ulicah, atrijih in dvoriščih, zdaj pa se je program precej razširil, mar ne?

Vsak ambiciozno zastavljen projekt ima svojo dinamiko razvoja in Imago Sloveniae – Podoba Slovenije, ki je nastal kot nadgradnja društva, se vsebinsko nadgrajuje skladno z danostmi, potrebami in možnostmi. Na podlagi dobrih rezultatov v Ljubljani se je projekt razširil na vso Slovenijo. To sta nevladni organizaciji, ki se financirata predvsem s sponzorskim in donatorskim denarjem in v manjšem delu iz mestnega in državnega proračuna. Pri tem pa poskrbimo za najvišjo možno raven programa s svetovno uveljavljenimi glasbeniki in z mladimi glasbeniki na začetku kariere.
Imamo ambicije razširiti delovanje v tujino, kjer sicer že delujemo pri organizaciji nastopov slovenskih glasbenikov in glasbenic. Najbolj odmeven tovrsten projekt pred leti je bilo Evropsko glasbeno poletje z 49 koncerti na Češkem, Hrvaškem, Italiji in Sloveniji, kjer so nastopili tudi naši izvajalci.


 

Kakšna je statistika treh desetletij Noči v Stari Ljubljani?

V teh letih smo imeli več kot 2500 koncertov z več kot 10.000 glasbeniki in imeli smo več kot milijon in pol obiskovalcev, kar dokazuje uspešnost projekta, kljub finančnim omejitvam. V teh časih je zelo težko priti do sponzorskih sredstev.
 

Danes ima že skorajda vsaka ulica svoj festival. Kako gledate na tolikšno festivalsko dogajanje v Ljubljani? Kot na konkurenco, kot na hrup ali končno prevlado kulture v mestu?

Na festivale ne gledamo kot na konkurenco, saj kulture ni nikoli preveč. Se pa zavzemamo za povezovanja, kajti če povezujemo projekte in znanja posameznih institucij, lahko dosegamo precej boljše rezultate in racionaliziramo produkcijo ter smo bolj učinkoviti na področju promocije.
 

Festival ponuja obiskovalcem mesta, meščanom in turistom brezplačne koncerte. Organiziranje festivala z brezplačnimi nastopi je povsem drugačen izziv, kot če organizator pričakuje tudi dohodek od vstopnine, mar ne?

Brezplačni koncerti so tako in tako ena od naših strateških usmeritev že vse od začetka. Vsem želimo zagotoviti dostopnost do kakovostne umetnosti. Obenem pa je to zelo učinkovit način kulturne vzgoje, kulturnega ozaveščanja, ustvarjanja kulturnih potreb. Tako se tudi širi nabor občinstva, ki je kasneje tudi pripravljeno plačati za obisk koncertov. To je eno od ključnih poslanstev tega festivala.
 

Letošnji poudarek Noči je glasbeni program, ki je precej obarvan z ljudskim izročilom iz različnih koncev sveta.

Ta festival se je v tridesetih letih oblikoval v zelo kompleksen projekt z zelo jasno programsko politiko, utemeljeno na dveh programskih linijah. Na etno glasbi, kamor spada vse od tradicijske glasbe, etna do glasb sveta, in na jazzu s kančkom klasike.
 

Prav poseben dogodek bo otvoritveni koncert Indijanskega orkestra tradicijskih glasbil in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Kako se je to sodelovanje začelo?

To bo svetovni dogodek in zagotovo zvočni presežek. Indijanski orkester iz Argentine se na ta koncert pripravlja že pol leta. To so vrhunsko izobraženi glasbeniki, ki se tudi znanstveno ukvarjajo z raziskovanjem svoje tradicijske glasbe, predvsem tiste pred prihodom Evropejcev. To sodelovanje se je začelo na pobudo urednika nacionalnega radijskega programa Ars Gregorja Pirša in ob pomoči letalske družbe Turkish Airlines, ki je sponzorirala prevoz 15-članske zasedbe z eno tono inštrumentov in kostumov. Ta indijanski orkester izvaja sodobno glasbo na tradicijski način, saj zanj pišejo glasbo tudi sodobni skladatelji.