»Najbolj osamljena ženska na Hrvaškem«

Odločitev hrvaške sodnice Tee Golub za dodelitev skrbništva nad sedeminpolletnim Aleksandrom, ki je do zdaj živel z materjo, pevko Severino Kojić, očetu, srbskemu podjetniku in milijonarju Milanu Popoviću, ni vznemirila samo Hrvaške, temveč celotno regijo.

Severina bo po odločitvi sodišča lahko videla sina dvakrat na teden ob popoldnevih in vsak drugi konec tedna od sobote zjutraj do nedelje zvečer. V enem mesecu imata mati in sin na voljo dva skupna večera. Bivši mož Milan Popović je v javni izjavi dejal, da ne gre za to, da je materi otrok odvzet, da ga bo lahko videvala tako kot ga je prej videval on,  in z njim preživljala del praznikov. Treba je poudariti, da je imel oče pred to razsodbo, ki še ni pravnomočna, več možnosti za kakovostno preživljanje časa s sinom.

Pevka je morala sina, ki je od rojstva živel z njo, odpeljati k očetu še isti večer, čeprav ga je prosila za odlog, da s sinom preživi še eno skupno noč.

Zakaj se je tako mudilo? Zakaj se je sodišče v šestih letih, kolikor traja vojna pevke s Popovićem za skrbništvo, trikrat odločalo in vsakič podalo drugačno sodbo, se je v oddaji Zadnja beseda na TVS vprašala tudi odvetnica Katarina Kresal. »Običajno gre za tako sodbo, kadar sodišče oceni, da je otrok ogrožen.« Za dodelitev skrbništva očetu naj bi bilo ključno mnenje centra za socialno delo, čeprav so nekateri strokovnjaki zagovarjali dodelitev otroka materi.



Med drugim naj bi v razlagi sodbe zapisali, da je mati »konfliktna oseba«, to se nanaša na to, da je socialno delavko ozmerjala z neprimernim izrazom; največji del v sodni obrazložitvi pa predstavlja materino »zanemarjanje otroka« in »kršenje otrokovih pravic«, saj otroka mesec dni ni poslala v šolo. To naj bi po svojih besedah storila po posvetovanju s sinovim osebnim zdravnikom, ki ji je svetoval, naj otrok nekaj časa zaradi preživete travme ne hodi v šolo.

Morda je bilo krivo to, da je pevka o incidentu, ki se je pred meseci zgodil v osnovni šoli, ki jo obiskuje Aleksandar, govorila javno, na tiskovni konferenci, in s tem načela zaupanje v delovanje institucij? 

Ko Kojićeva pred meseci zaradi poškodbe na vajah ni mogla osebno priti po otroka v šolo, ga učiteljici, domnevno po navodilih ravnateljice šole, nista želeli izročiti njenemu soprogu Igorju Kojiću. Aleksandra sta v šoli zadrževali dve uri in pol, otrok naj bi se upiral, jokal in kričal, in med prerivanjem dobil modrice. 

Severina je o tem incidentu govorila na tiskovni konferenci ob prihajajoči turneji, po mnenju mnogih si tega ne bi smela privoščiti. V razlogih za odločitev sodišča je namreč omenjeno tudi njeno izpostavljanje otroka na družbenih omrežjih. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je objavljanje otrok na družbenih omrežjih zgolj moralno sporno ali pa po novem kaznivo dejanje? Kot je rekla tudi sama v ekskluzivnem intervjuju za Jutarnji list, v tem primeru ne razume, zakaj nihče ne očita objavljanja fotografij svojih otrok Luki Modriću, Novaku Đokoviću in drugim slavnim staršem?


 

Kje je Aleksandrov dom?

Je Severina res žrtev institucionalnega nasilja, kot je opozorila hrvaška igralka in kolumnistka Jelena Veljača, pobudnica iniciative #spasime, ki postavlja vprašanje, ali je ločevanje otroka od matere, s katero je živel sedem let in pol, resnično v korist otroka. Oglasila se je tudi organizacija za zaščito ženskih pravic B.a.B.e. v javnem pismu, ki dvomi o nepravnomočni odločitvi sodišča in se sprašuje, kakšen je vzrok za tako radikalen ukrep, da otroka iztrgajo iz domačega okolja in ga preselijo od matere, s katero je živel, k očetu.

Tudi hrvaški književnik Miljenko Jergović je v pretresljivem komentarju za Jutarnji list z naslovom Je kdo Aleksandra Popovića vprašal, kje je njegov dom? zapisal, da mora nekdo za to, da dečka izkorenini iz njegovega sveta, iz njegove sobe,  iz njegovega doma, imeti res dober razlog. »Proces, v katerem se ljudi preseli, kot da so mrtvi predmeti, brez lastne volje in emocij, se imenuje humana selitev. Tisti, ki o tem odločajo, bodo rekli, da je to v najvišjem interesu naroda.

O dečku, ki je bil pred nekaj dnevi predmet humane preselitve, je odločila sodnica, ki je to naredila v »skladu z najvišjimi interesi otroka«, je zapisal Jergović. 

Severina je po njegovih besedah v tem trenutku »najbolj osamljena ženska na Hrvaškem, ker nikomur in ničemur ne pripada«. Desna stran tropa jo je zasovražila kot »starozavezno blodnico«, medtem ko »levemu delu tropa niso bile všeč njene pesmi, in jim ni bila dovolj kul«.

Ob tem je namignil, da je treba vzeti v obzir tudi veliko premoženje njenega bivšega moža in vpliv, ki ga to prinaša, njegove tesne stike z zagrebškim županom, njegovo domnevno finančno pomoč mestu Zagreb in pomoč pri gradnji igrišča šole, ki jo obiskuje njegov sin.


 

Zakaj solze?

Še bolj radikalna je bila pisateljica Vedrana Rudan: »Nihče v tej državi ni na strani ženske. Tako je bilo pred štiridesetimi leti, tako je ostalo do danes. A danes je še huje, ker je v 'lov na kurbo' vključena še katoliška cerkev. Gospa Kojić! Zakaj solze? To je vendar prav tisto, kar on hoče. Zakaj se čudite odločitvi sodišča? Živimo na Hrvaškem. Ne poznate moči denarja? Ne veste, kako veliko je lahko sovraštvo ženske do druge ženske ...«

Oglasilo se je tudi hrvaško sodišče, ki se je postavilo na stran sodnice in še enkrat poudarilo, da se je na podlagi dokazov, ki so jih predložili strokovnjaki, torej socialne delavke in učiteljice, odločila v najvišje dobro otroka. Obsodili so pevkino »medijsko kampanjo, ki naj bi se še intenzivirala v času, ko naj bi sodni proces prihajal do sklepa, in s tem izvajala pritisk na sodnico ter omalovaževala njeno delo«.

Hrvaška javnost je razdeljena. Iz osebne tragedije se je razplamtela vojna, splet so preplavile žalitve, razprava se je iz zaprtih sten preselila v javno. In spet ostaja eno samo vprašanje, najbolj relevantno in hkrati zveni najbolj izrabljeno: Kdo od akterjev, ki so vsi po vrsti »delovali v najvišje dobro otroka«, je zares pomislil na otroka in na njegove želje? Kdo je pomislil, kako se bo počutil otrok čez nekaj let, ko bo bral to kloako žalitev in obsojanj, ki se tiče njegovega življenja, njegove matere, njegovega očeta; ker, kot vemo, splet ne pozablja.