»Mi delamo glasbo za leto 2018«

Po uspešni Simfonični ekstazi bo mednarodno priznan in cenjen slovenski skladatelj, aranžer, producent, ­multiinštrumentalist in dirigent Rok Golob tudi letos združil na odru izjemne glasbenike iz sveta popa, rocka, rapa in klasične glasbe. Pod njegovo dirigentsko taktirko bodo jutri na Kongresnem trgu v okviru Ljubljana Festivala nastopili Orkester Zagrebške filharmonije in Perpetuum Jazzile s solisti, kot so Gibonni, Tomi M (Siddharta), Nuška Drašček, King Foo, Maja Keuc, Katrinas, Murat & Jose, Lana Trotovšek, Metalsteel, Nina Strnad, Omar Naber in ­Tinkara Kovač.
 

Očitno je bila vaša prva Simfonična ekstaza uspešna, ker ji bo letos sledilo nadaljevanje.

Posebnost takega koncerta je, da združuje generacije in prikaže orkester v novi luči. Pri nas je orkester običajno vpet v abonmaje predvsem za starejše občinstvo. Na drugi strani imamo zlata leta slovenske popevke, ki jih je praviloma izvajal orkester. Imamo veliko dobre glasbe. Imamo veliko skladb, ki zvenijo dobro z orkestrom. Pa vendarle ljudje običajno pravijo, da je bilo včasih bolje. Verjetno so takrat govorili, da je bilo pred tem še veliko bolje. Vedno je boljše takrat, ko ni zdaj.
Pri Simfonični ekstazi gre za to, da delamo glasbo za leto 2018, pri čemer sodelujejo tako metalci kot raperji, jazzerji ter etno in pop izvajalci in izvajalke. Podobnih dogodkov res ni veliko. To je aktualna glasba. Mnogi takrat sodelujoči so me spraševali, kdaj bomo spet naredili kaj podobnega. Vendar je to velik podvig, s katerim se moraš ukvarjati vsaj eno leto. Simfonična ekstaza je eden izmed mojih velikih mejnikov.

Ste glasbeni multipraktik. Ko sva se pred kratkim pogovarjala, ste bili v vlogi bobnarja in vodje zasedbe King Foo. Kmalu boste dirigirali zagrebškemu ­filharmoničnemu orkestru in vokalnemu orkestru Perpetuum Jazzile.

Skupna lastnost je paličica. Imam prednost, da mi je znano, kako je na drugi strani. Tako da ni izključeno, da bom na koncertu pri kakšni skladbi sedel za bobne. Je pa tudi velika prednost, da bom dirigiral svoje skladbe in aranžmaje, ki jih res dobro poznam. Zato lahko najhitreje prenesem energijo skladbe orkestru. Najpomembnejša dirigentova lastnost je, da inštrumentalisti v orkestru razumejo, kaj delaš. Sicer pa od nekdaj delujem kot povezovalec rockerjev in klasikov, raperjev in klasikov ... Skušam presegati predsodke, ki so vkoreninjeni v marsikaterem glasbeniku. Rad povezujem kakovostne glasbenike, da nastopijo skupaj in naredijo nekaj nepozabnega. Če daš skupaj nekompatibilne ljudi, je lahko rezultat katastrofalen.
 

Kakšen program boste pripravili?

Rdeča nit je seveda orkester in tokrat tudi Perpetuum Jazzile, ki ne bodo le v vlogi a capella zbora. Mislim, da še nismo slišali tega vokalnega orkestra s filharmoničnim orkestrom. To bo jedro večera. Pripravil sem program izvajalcev, ki se mi zdijo zelo zanimivi, ki so vsak po svoje močni in med sabo raznoliki ter s katerimi sem že sodeloval. Mislim, da doslej nisem sodeloval le z ­Gibonnijem.

Bomo slišali kakšno prvo izvedbo vašega novega dela?

Veliko bo skladb, ki sem jih napisal za državno proslavo, na kateri so bile le enkrat izvedene. Če se ne motim, ne bo premierne izvedbe. Program bo pester in zanimiv. Večinoma je Simfonična ekstaza moj avtorski projekt, bo pa tudi nekaj skladb drugih avtorjev. Je pa res, da bodo vsi aranžmaji za Gibonnija novi. Ena skladba bo narejena le zanj in Perpetuum Jazzile.

Ko skladate, verjetno vnaprej veste, ali bo to za inštrumentalni ali vokalni orkester, kajti za Perpetuum Jazzile ste napisali skladbo Song Of The Four Colours.

Seveda. Zvok je drugačen. Odlika orkestra so godala. Ta frekvenčno povezujejo vse in so izredno prožna in močna oziroma imajo širino in polet.
Odlika perpetuumcev je natančnost. Ko smo lani skupaj delali skladbo, sem v skupini srečal ljudi, ki so bili tako zahtevni in natančni kot jaz. Dejal sem si, da to se pa res redko zgodi. Res jih moram pohvaliti, kajti ko sem prvič delal z njimi, si nisem mislil, da so tako angažirani in prizadevni. V tem je verjetno skrivnost njihovega uspeha, skupaj z neverjetnim pozitivnim odnosom tako ob delu kot izvajanju na odru, kar je prava redkost.