Metuljev učinek metalskih upov

Če si privoščimo malo filozofiranja, smo, ko je govor o postprogresivni metalski skupini Hei'An, priča metuljevemu učinku. Enaindvajsetletni Koprčan Matic Blagonič je razprl krila v Sloveniji in v ZDA povzročil vihar. S premišljenim konceptom, ambiciozno poslovno žilico, predvsem pa z dobro glasbo, je rosno mladi metalski skupini še pred prvim koncertom uspel prodor v tujino.

Zdi se kot sanje. Takoj po koncertu v Kinu Šiška, kjer so v soboto pred občinstvom sploh prvič predstavili svoj debitantski album, so sedli v kombi ter se zapeljali do letališča, od koder so poleteli v Miami. Tam so se vkrcali na križarko, ki je včeraj izplula na pot do Bahamov, vmes se bo tresla zaradi težkometalskih rifov. Gre namreč za metalsko križarjenje, uradno imenovano 70000 Tons of Metal, na katerem potniki štiri dni od zore do zore headbangajo ob nastopih 60 metalskih skupin. Med izbranimi rohnečimi velikani te glasbene zvrsti, kot so Skandinavci Night­wish, Insomnium, Korpiklaani, grški heretiki Rotting Christ in ameriški progresivci Cynic, bodo tudi moreče temačni Hei'An – to je namreč grob prevod njihovega imena iz kitajščine. Nastopili bodo dvakrat; na klubskem odru za okoli 900 ljudi in na glavnem odru na zgornji palubi, ki sprejme okoli 3000 ljubiteljev težkometalske glasbe. A to je šele začetek.

Zasedbo Hei'An sestavljajo idejni vodja, pevec in kitarist Matic Blagonič, kitarist Matevž Počič, basist Peter Smrdel in bobnar Gaj Bostič. Foto Dean Grgurica/Studio d'Or  

Odličnost na vseh področjih

Ko je njegova učiteljica kitare Tanja Brecelj Vatovec v nižji glasbeni šoli v Kopru ob koncu šolanja hvalila bistrost, delavnost, tehnično znanje in razumevanje glasbe Matica Blagoniča, so se ji zapisale preroške besede, slutila je, da bo postal ambasador glasbe. V priznanju za izjemne dosežke in uspehe na glasbenih tekmovanjih mu je zaželela srečo v akademski, znanstveni karieri ter mu položila na srce, naj mu kljub temu glasba ostane zvesta spremljevalka. Kakopak, pred perspektivnim mladeničem se je razpiral ves svet. V najstniških letih se je Blagonič poleg glasbe zanimal za znanost, naravoslovje, gledališče in borilne športe. V šoli je vadil klasično kitaro in petje, doma pa poslušal trdi metal. »V drugem razredu osnovne šole sem odkril Iron Maiden in to je bilo zame razodetje leta. Imel sem obdobja power metala, folk metala, death metala … kasneje me je najbolj pritegnil postprogresivni metal, ki je bolj emocionalen, melodičen in ni tako 'razgrajaški'. Ima prvine metalcora, ki že malo meji na pop,« je povedal. Prav to križanje žanrov in izvirno združevanje nasprotujočih si elementov ga je v metalu privlačilo, da je začel ustvarjati svoje skladbe in pisati besedila.

Po prvem letu vzporednega šolanja na gimnaziji Bežigrad in Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani (na obeh šolah je bil odličnjak) je naredil drzen rez. »Bil sem pod velikim stresom. Skoraj nič nisem spal, samo učil sem se in vadil kitaro. Med polet­nimi počitnicami, ko sem se lahko predal samo glasbi, sem se odločil, da je to tisto, kar bi rad počel. Izpisal sem se z Bežigrada in nadaljeval šolanje samo na KGBL,« je povedal brez obžalovanja. Po dveh letih študija na ljubljanski zasebni šoli United pop, kjer se je naučil osnov glasbene produkcije, posla in zvočne obdelave, je v njem začel zoreti večji načrt. Potem je udaril covid.

Stvarjenje v času korone

Med prvim zaprtjem javnega živ­ljenja je večina ljudi otrpnila kot srna pred žarometi, Matic Blagonič pa se je, hvaležen za podarjen čas in mir, spravil k delu in uredil ideje, ki so bile dotlej skicirane na notnem črtovju. V nekaj svojih skladbah je prepoznal melanholično rdečo nit ter sestavil koncept albuma. »Je kot potovanje skozi pekel. Zato sem pomislil na Dantejevo Božansko komedijo.« Vi, ki vstopite, vsak up pustite! v angleščini poje nežen glas, obdan z distorziranimi kitarskimi rifi. Dantejev napotek nad vrati pekla. Pekel, o katerem govori mladi glasbenik, je tisti znotraj nas, pravi. »To so moji občutki, skozi katere sem šel. Imel sem težave z depresijo, hodil na psihoterapijo, se zapletal v toksične odnose, ne le romantične, tudi prijateljske, iz katerih se nisem znal izviti. Šel sem skozi obdobje destruktivnega žuranja, popivanja, kar me je psihično uničilo. Tudi življenje z multiplo sklerozo ni lahko. To so moji peklenski krogi. O tem govorijo moji komadi.«

Čeprav pesmi prežema mračna tema, skoznje vendarle pronica srebrna nit upanja. V glasbi in besedilih je očitna progresija in proti koncu, v komadu At the Break of Dawn, se le prikaže svit. V crescendu se iz otopelosti, jeze, malodušja in svetobolja prikaže upanje. Katarzičen preobrat, neizbežna preobrazba.

Naslov albuma imago ponazarja zadnji stadij razvoja metulja in je metafora za prehod v nekaj lepšega, boljšega. Foto Dean Grgurica/Studio d'Or

Uvodna prispodoba z metuljem tako ni iz trte izvita. Album ima naslov imago, na naslovnici pa krila razpira moder metulj. »Imago je zadnji stadij razvoja žuželke, ko se iz bube razvije odrasla žival, v tem primeru metulj. Naslov je metafora za prehod v nekaj lepšega, boljšega od tega, kar je bilo prej. A če ste pozorni, vidite, da so metuljeva krila ožgana, s tem hočem poudariti, da se človek vedno lahko pobere z dna, ampak nikoli ni več isti, kot je bil,« je pojasnil enaindvajsetletnik, ki je svojo tèmo premagal skozi ustvarjalni proces. »Na neki način sem z glasbo na sebi izvajal psihoterapijo, pesmi so organsko prihajale iz mene.«

Smo že zapisali, da ob vsem tem takrat sploh še ni imel zasedbe?

Drugi razvojni stadij

Z napisano glasbo in besedili, dodelanim konceptom albuma, s celostno podobo vred, izbranim imenom skupine, pod katero bi lahko nastopal kot solo artist ali kot zasedba, se je lotil iskanja somišljenikov. »Pomembno se mi je zdelo, da bodo glasbeniki z vsem srcem pri stvari, to je bil zame preveč resen projekt. Najprej sem povabil cimra Gaja Bostiča, bobnarja skupine P-Jays, s katerim sem posnel tudi demo posnetke. Kitarista Matevža Počiča (Dethrone the Corrupted) sem poznal že iz KGBL, za basisti pa sem oprezal na facebooku. Iskal sem nekaj, kar bi nakazalo njihovo pripadnost metalu. Našel sem fotko Petra Smrdela (Wckd Nation, Vazz) z električnim basom v pozi metalca, kar je izdalo njegovo afiniteto do te glasbe. Rekel sem si, ta bo pravi,« se je zasmejal. Fantje so se tako profesionalno kot zasebno ujeli že na prvih vajah in se predali temačni zvočni viziji Hei'Ana.

Da bi izboljšal orkestracije v svojih skladbah, je napisal mail s kratko predstavitvijo in demo posnetkom ter ga poslal ameriškemu glasbenemu producentu in skladatelju Randyju Slaughju, ki si je ustvaril ime s sodelovanjem s priznanimi metalskimi zasedbami Architects, Sleeping With Sirens, The Amity Affliction, Periphery in Skillet. »Odpisal mi je že čez dva dni – najbrž je tudi on imel več časa zaradi korone. Bil je navdušen nad projektom in je privolil v sodelovanje po zelo nizki ceni.«

Album je nato več mesecev nastajal v ljubljanskem studiu The Cosmosonic Studios pod okriljem producenta Mateja Gobca (Laibach), ki je bil Blagoniču mentor že med študijem. Na albumu so sodelovali še klaviaturist Matic Štemberger, bobnar Žiga Smrdel in spremljevalni vokalisti Gregor Strasbergar (Mrfy), Joe Buras (Born of Osiris), Sara Jeremić (Noctiferia) in Aljaž Novak - Oəlka (Malorshiga).

Še pred izidom albuma, 25. novembra lani, je prišlo povabilo v Los Angeles.

Odmev čez lužo

Na povabilo Randyja Slaughja, ki je med drugim član akademije, ki podeljuje grammyje, sta se z Matejem Gobcem lani udeležila glasbene konference Namm na zahodni obali ZDA. To je bila prava priložnost za mreženje, ki jo je Blagonič zgrabil za roge. Na dogodkih in zabavah se je trlo pomembnežev iz glasbene industrije. Na eni od zabav sta spoznala Keitha Munsona, pomočnika menedžerja znamenitega studia EastWest Studios, v katerem sta svojčas snemala Frank Sinatra in Michael Jackson. Očitno očaran nad mladim, prodornim glasbenikom, je Munson Blagoniču ponudil termin za snemanje. Čez nekaj mesecev (lani oktobra) se je četverica zbrala v studiu in ob godalnem kvartetu Losangeleških filharmonikov posnela live session, ki bo izšel tudi na videoposnetku.

Hei'An so v Kinu Šiška v soboto predstavili svoj debitantski album imago. Foto Kaja Brezočnik/Arhiv Kina Šiška

Izid albuma in odmevni singli so v kritiški javnosti na tujem naleteli na vzhičen odziv. Nizozemska revija Progwereld jih je razglasila za debitantski album leta, na lestvicah metalske glasbe so se nemudoma uvrstili med najboljših 25 albumov leta, glas o nadarjenem Slovencu je prodrl tudi do največjega spletnega hardrockovskega in metalskega portala Loudwire. Navdušenja niso skrivali niti pri spletni reviji Metal Temple: »Ko misliš, da si pod parazolom metalske glasbe slišal že vse, se pojavi ta skupina in sesuje vse konvencije. Je težka in jezna, a zasanjana, globoka in uglajena. V spretno razvitih melodijah se zlahka izgubiš in jim slediš po zajčji luknji, da ti postane vseeno, ali se boš še kdaj vrnil v zgornji svet. Žal se vrneš, a z novim pogledom na življenje. Spoznanje je temačno in boleče, a tudi tako polno lepote in veselja, da ga srce komaj prenese,« je brati ganjen zapis kritika, ki je albumu imago dodelil vseh ­deset točk.

Tuji kritiki poleg čustvene zrelosti in iskrenosti, atmosferičnega uravnoteženja, gromoglasnih orkestracij in cinematične zvočne pokrajine pogosto pohvalijo tudi Blagoničev premišljen koncept, ki ni ostal le pri vsebini, temveč je prerasel v izdelano poslovno ­strategijo.

Hei'An je mlada postprogresivna metalska zasedba, ki je že zbudila pozornost tuje javnosti. Foto Dean Grgurica/Studio d'Or

Glasba je posel

Hei'An ni le psevdonim Matica Blagoniča, ni zgolj ime skupine, ampak je poslovni subjekt, d. o. o., ki se uradno imenuje Hei'An, Music Agency, Ltd. »Bend mora biti sposoben delovati kot podjetje, ne samo kot societas. Tu so stroški, računi, ki jih zgolj s civilno pogodbo ne moreš plačevati in izdajati. Za to potrebuješ firmo,« je pojasnil komaj polnoletni direktor svojega podjetja. »Vse stike z drugimi poslovnimi entitetami navezujem prek firme. Predstavim se kot lastnik podjetja Hei'An in s tem zakoniti zastopnik benda ter nosilec pravic posnetkov, torej masterjev. Smo sami svoja založba in ne potrebujemo posrednikov za sklepanje pogodb z drugimi založniki in piarovskimi agencijami, kar mi prinese več kredibilnosti. Tudi veliki igralci te jemljejo bolj resno.« Album je izšel pod okriljem založbe Saol, kratica pomeni Service for Artists Own Labels, založba pa nudi svetovanje in pomoč pri distribuciji glasbenikom brez založb oziroma z lastnimi založbami.

Podjetje Hei'An razen direktorja nima zaposlenih. Za zdaj vse posle ureja sam, čeprav je priznal, da bi mu prav prišla pravna pomoč in menedžer. Finančno, upa, bodo kmalu želi sadove svojega dela. »Doslej sem v projekt vlagal izključno svoje prihranke. Na začetku so pomagali domači, poleti sem delal kot tonski tehnik tudi po osemnajst ur na dan in temu primerno zaslužil. V pravem trenutku sem izvedel tudi nekaj premišljenih naložb, s čimer smo si lahko pomagali. Prispevali so tudi člani benda, ki so založili denar za letalske karte in nabavo glasbene opreme.«

Pevec in kitarist Matic Blagonič je svojo tèmo premagal skozi ustvarjalni proces. Foto Dean Grgurica/Studio d'Or

Zdaj Hei'An pričakuje prvi resnejši finančni priliv. Za pet skladb so namreč podpisali licenčno pogodbo z založbo Extreme Music (roka Sony Music Publishinga), ki licencira glasbo za uporabo v filmskih in televizijskih delih ter oglasih – priporočil jih je slovenski skladatelj filmske glasbe Anže Rozman, ki dela v losangeleškem studiu Hansa Zimmerja.

Skupina si je omislila tudi t. i. merchandise, torej majice, kape, puloverje in jope z logotipom Hei'An, ki jih bodo lahko oboževalci poleg cedejev kupovali na koncertih. Že konec februarja bodo člani zasedbe Hei'An nastopili na Češkem, v Litvi in Latviji. Naznanil jih je tudi že festival progresivnega metala na Nizozemskem Progpower. Na domača tla se bodo vrnili poleti – najbrž že z zvezdniškim statusom.

Ukrotiti svojega zmaja

Noctiferia - Primerjava z Laibachom je kompliment