V nadaljevanju preberite:

Beti Burger se je z umetnico Masayah pogovarjala o tem, da verjame, da obstaja presežno, neke vrste bog. Povedala je, da komadov ne ustvarja zato, da bi prišli na radio, in da je bil njen preboj na sceno skoraj preveč enostaven. 

Da se bo ukvarjala z glasbo, je vedela že od nekdaj. Verjame, da je bil to načrt, ki ji je bil namenjen. Verjame, da obstaja nekaj, kar je večje od človeka samega, kar je presežno, da obstaja neke vrste bog. »Nehvaležno je, da bi govorila, kdo in kaj je tam zunaj nas, ker tega ne znam ubesediti. Vem pa, da je zagotovo nekaj več kot to, kar si znamo predstavljati. Nekaj drži to karmo shranjeno in nam jo vrne v drugih življenjih. Verjamem, da je za vsem skupaj zgodba, nekaj večjega. Ne obstaja samo dobro ali slabo, obstaja nekaj, kar dirigira vse te energije, vzpostavlja ravnovesje.«

Masayah v Sloveniji orje ledino kot ženska v hiphopu. Pravi sicer, da so jo kot žensko v tem svetu sprejeli dobro in se s seksizmom ni soočala. »Mislim, da si kjerkoli na svetu kot ženska v hiphopu v manjšini. To je pač nekaj, kar moraš vedeti, kar je logično in očitno, saj je bil hiphop vedno tak. Kot ženska lahko v to glasbo vneseš svojo perspektivo, nov spekter. Ne smeš se obremenjevati s tem. Dejstvo, da sem kot ženska ustvarjalka na hiphop sceno prišla z enim samim komadom, kaže na to, da v tej zvrsti obstaja prostor za ženske. Na sceno sem prišla enostavno, mogoče celo preveč zlahka (nasmešek).«

Pravi tudi, da se morda v tej zvrsti in med fanti, med moškimi znajde bolje, ker kot lezbijka v komadih večkrat govori o ženskah – in se z njenimi besedili fantje zato morda lažje poistovetijo. Čeprav je že zgodaj spoznala, da so ji všeč dekleta, je to javno povedala pred tremi leti. »To sem pred širšo publiko nekaj časa poskušala še prikrivati, premlevala sem več let. A potem ko mi je umrl oče, ki je bil zame najlepši človek na svetu in mu želim biti čim bolj podobna, sem si rekla: 'boli me k*'. To sem jaz, vseeno mi je, kaj si ljudje mislijo o tem.« In ko jo vprašam, kakšen je bil odziv, mi pove: »Ma, ljudje se skoraj niso odzvali, kot da so preslišali. Kot da so vsi to že vedeli. No, iskreno, saj je bilo očitno (smeh). Res pa je, da se večinoma družim z ljudmi, ki imajo odprt pogled na svet.«