Ne gre za glasbene začetnike, saj so nekateri od njih, vključno z njim, na odru že od otroštva, a zadnje čase na svojih nastopih med dekleti povzročajo pravo evforijo, jokermanijo. Aprila bodo izdali prvenec in imeli veliki promocijski koncert v Cvetličarni.
Čeprav ste skupina mladih, ste nekateri že kot otroci stali na odru ...
Takrat nihče od nas še ni bil izkušen oziroma sploh glasbenik in smo se zelo lovili na inštrumentih. Zadeve smo se lotili gverilsko, preprosto. Vadili smo v kleti pri kitaristovi babici. Ko pa smo dobili priložnost nastopa pred kakšnim pevskim zborom na šoli, smo jo izkoristili. Stari smo bili dvanajst let.
Kar tako? Gremo v klet in bomo igrali?
Kitarist je hodil v glasbeno šolo in je znal igrati klasično kitaro, jaz nisem znal igrati nič in sem se odločil, da bom pel, basist pa je od očija dobil bas in tako se je začelo.
Led prepoznavnosti ste pred tremi leti prebili z zmago na Špil ligi. Kaj vam je prinesla?
Po Špil ligi smo bili prvič v kakšnem mediju. Objavili so nas na spletnih portalih in tudi v kakšnem časopisu. Prejeli smo kar nekaj klicev za nastope, tako da smo že takrat spoznali organizatorje; potem so nas kar redno klicali.
Mnogo mladih izvajalcev ima pogosto težave pri iskanju nastopov, vam pa to kar uspeva. Kaj je razlog?
Vse od začetka, torej od Špil lige, smo se trudili, da smo imeli po vsakem nastopu profesionalne fotografije, saj smo imeli s sabo fotografinjo, uredili smo svoj videz, tako da smo tudi vizualni noti posvetili pozornost, poudarili smo promocijo na družbenih omrežjih, ker smo se zavedali, da je to zelo pomembno. In seveda so se nastopi začeli vrstiti in jih je bilo vedno več, ker smo se dobro odrezali.
Sami pravite, da igrate »shagadelic rock'n'roll«. Kako bi to opisali?
Izbrali smo si ga, ker smo vsi ljubitelji Austina Powersa in smo rekli, da bi radi ta njegov odnos do življenja prenesli na oder. Shagadelic pomeni, da se vsak trenutek na naših nastopih počutimo najbolje, kot je mogoče, in da se tudi prepustimo prevzeti svojim umazanim mislim in potem to prenesti še na poslušalce. Izraz shagadelic se je zelo prijel pri poslušalcih in se ga bomo držali, dokler se bo izraz držal nas.
(smeh)
Dejali ste, da ste poslušali »boy bande« (fantovske skupine). Igrate rock, ampak ali se ta vpliv kaj pozna pri vašem nastopu?
Dobro vprašanje. Ker nimam brade in imam urejeno frizurico, mi pogosto rečejo, da sem videti kot Justin Bieber. Vizualno sem očitno podoben boy bandom.
(smeh) Pa ne le jaz, še kdo iz skupine. Res sem bil ljubitelj te popularne glasbe, popa, in se tega prav nič ne sramujem. Bi pa rekel, da se ti vplivi bolj poznajo pri melodičnih notah. Ne pustim se omejevati rockerskim pregradam, ko rečejo, da mora biti rock takšen in takšen. Če želim, dodam v pesem tudi pop melodijo. Rekel bi, da pop glasba močno vpliva na moje pisanje. In tudi na Krisovo, samo da si on tega ne upa priznati. (smeh)
Hitro ste pridobili občinstvo, predvsem žensko. Vam to godi?
Brez dvoma. Ko smo gledali posnetke Beatlov ali Stonesov, so pod odrom vreščale punce. In smo rekli, da nam tega nihče ne more šteti v minus.
(smeh)
Razprodali ste koncert na Ljubljanskem gradu, predstavili ste se v Stožicah, polno je bilo na Kongresnem trgu, zdaj pa ste za promocijo albuma izbrali Cvetličarno …
Cvetličarno smo izbrali preprosto zato, ker se je kar nekaj izvajalcev odločilo ploščo promovirati v Kinu Šiška, mi pa smo rekli, da bomo ravno zato raje v Cvetličarni. In prodaja gre fenomenalno. Mislim, da smo prodali že več kot 70 odstotkov vstopnic.
Joker Out: Cvetličarna, Ljubljana, 9. aprila ob 21. uri
Kaj lahko pričakujemo od plošče in koncerta?
Plošča, ki še nima naslova, izide prvega aprila, na dan šaljivcev, saj smo »jokerji«. Poslušalci bodo tako imeli en teden do koncerta, da se naposlušajo pesmi. Koncert bo vsekakor poseben, ne samo z zvočnega vidika, tudi z vizualnega. Šlo bo za dodelan šov, imeli pa bomo tudi glasbene goste, ki jih še ne bom razkril. Tisti, ki bodo v Cvetličarni, bodo videli naš najbolj kul koncert doslej in verjetno še nekaj časa naprej.
Ploščo vam producira Žare Pak, kot predskupina ste med drugim nastopali z Big Foot Mamo. Koliko vam pri stikih z glasbenimi mački pomaga Gušti, oče kitarista Krisa?
Povsem na začetku nam je bilo to v pomoč. Gušti je vsem povedal, da njegov sin igra v neki skupini, in tako smo dobili nastop kot predskupina Big Footom. Kasneje pa se mi zdi, da nas ne bi klicali, če ne bi bili dobri na koncertih in ne bi bili všeč organizatorjem. Dal nam je torej začetni pogon, zdaj pa to ni več pomembno. Žare pa Krisa pozna od mladih nog, saj je kdaj spremljal očeta na snemanjih.
Emo Freš je Bojan Cvjetićanin vodil skupaj z Majo Pinterič. Foto TVS
Kot mlada skupina ste se predstavili na Špil ligi, zdaj ste bili na drugi strani in vodili oddajo Ema Freš, v kateri ste vi izbirali med mladimi glasbenimi upi. Kako ste se znašli na televiziji?
Poklicali so me z RTV, ker sem mlad glasbenik v vzponu, ali bi želel sodelovati pri projektu, ki je namenjen mladim, neuveljavljenim glasbenikom. Rekli so mi, da ne bom imel nobene besede pri izbiri, kdo gre naprej, tako da bom samo komentiral. In zato sem privolil, saj nočem biti tisti, ki drugim kroji usodo. Ne bi mi bilo všeč, da bi jaz delil glasove.
Vodili ste tudi zaključno oddajo, ki je potekala v živo. Kakšni so odzivi?
Odzivi so zelo dobri, razen nekaterih, ki so mi rekli, da sem bil, kot da bi vodil Melodije morja in sonca. Nimam izkušenj s kamero in moram priznati, da sem bil pred oddajo zelo živčen.
Glede na to, da imam še nekaj let do Emeršiča in Križaja … Pravim, da ju bom prehitel!
Imeli ste duet z Omarjem Naberjem, sami nastopili na prireditvi Avto leta s pesmijo Iggyja Popa, zdaj vodili Emo Freš … Ste kdaj pomislili na solistično glasbeno pot?
S skupino smo imeli pred izidom pesmi Gola osemmesečni premor prav zato, ker sem si zaželel solo kariere. Takrat sem ves trud in pozornost usmeril v to. Nato pa sem spoznal, da se želim vrniti k bendu. Kot sem prej govoril, sem želel delati malo bolj pop glasbo. Ko pa sem poskusil pisati pop skladbe, sem ugotovil, da ne delam klasičnih pop komadov, ampak to, kar delamo z Joker Out.
Če v google vtipkaš Bojan, ste med predlogi na kakšnem petem mestu, nekje za Križajem in Emeršičem …
Tega ne vem, ker se ne googlam.
(smeh) Je pa to kar hudo! Glede na to, da imam še nekaj let do Emeršiča in Križaja … Pravim, da ju bom prehitel!
(smeh)
Komentarji