Iz krajev, v katerih so nekoč živeli Vikingi

Festival Radovljica je že dobra tri desetletja uveljavljen kot festival stare glasbe, a že vrsto let vključuje v sporede tudi redko izvajano glasbo 19. in 20. stoletja, seveda tudi na zgodovinskih glasbilih. Letošnja 36. izdaja pravzaprav obeta širok zgodovinski razpon, od novih rekonstrukcij glasbe 10. stoletja do Maxa Regerja. Umetniški vodja Domen Marinčič že dvanajstič izpostavlja tri večere: dva ponedeljka in torek v radovljiški graščini.

Že ta ponedeljek se v večeru Kvasirjeva kri (Kvasir je lik iz nordijske mitologije) skriva večer vikinške glasbe. Skaldi, to so vikinški pesniki ali bardi, so ustvarili nekatere izmed najbolj junaških in kompleksnih pesnitev svojega časa. Mnoge so nastale v okviru glasbene tradicije in peli so jih ob spremljavi preproste harfe ali lire. Ta oblika zabave je veljala za najuglednejšo, a vsakodnevno življenje in kultura Vikingov sta poznala tudi druge oblike glasbe na drugačnih glasbilih.

Arheologi so našli dobro ohranjene kravje rogove, lesene krožno zavite rogove ali lurje, panove piščali, koščene in roževinaste piščali, a nimamo nobenih zapisov glasbe, ki so jih nekoč igrali na njih,« je pojasnil Marinčič. Tokrat bosta nastopila znana specialista, ki rekonstruirata zvočni svet melodij z Islandije, Norveške, Švedske, Danske. Pevka Miriam Andérsen igra na različne inštrumente, liro, kravji rog, zvonce, Poul Høxbro pa na koščeno piščal, kosti, roževinasto piščal in kravji rog.
 

Vikinške sugestivne melodije

»Kot skandinavska glasbenika, ki se ukvarjava predvsem s srednjeveško glasbo, sva se spraševala, na kakšne melodije so prepevali ta besedila in kakšno glasbo so igrali na tovrstnih glasbilih. Začela sva odkrivati najzgodnejše zapise iz krajev, v katerih so nekoč živeli Vikingi. Našla sva starinske melodije, ki ustrezajo staronorveškim metrumom, in razne minimalistične, a sugestivne melodije, ki jih je pogosto mogoče povezati z glasbili, podobnimi tistim iz vikinških najdb.

Nenadoma sva imela pred seboj zakladnico melodij, ki nama omogoča povezovati pretanjeno poezijo in glasbo ter izrabljati ekspresivne inštrumente skladno z nekdanjimi pogoji. Ta glasbeni material spreminja navidezne omejitve v bogato ustvarjalnost,« sta povedala pred prihodom v Slovenijo. Večer bo paša za oči tudi kar zadeva inštrumente. Samo primer: starodaven kravji zvonec, najden na območju Dalarna na Švedskem, so našli v kovačevem zaboju z orodjem, narejen je iz ukrivljenih železnih plošč.


 

Protest in upor

Iz srednjeveške zbirke Carmina Burana se imenuje naslednji ponedeljek v radovljiški graščini, toda pozor, gre za rekonstrukcijo melodij izvirnega rokopisa, daleč od Carla Orffa, ki je uglasbil odlomke iz pesniške zbirke srednjeveške poezije Carmina Burana v istoimenski kantati za simfonični orkester, zbor in vokalne soliste. Rokopis iz Benediktbeuerna, ki ga danes hranijo v Bavarski državni knjižnici v Münchnu, vsebuje več kakor 250 besedil o različnih temah in izvajalec mora najprej napraviti primeren izbor.

V središču tokratnega večera bosta protest in upor proti v nebo vpijoči korupciji ter skoposti duhovščine. Kot stransko temo so izbrali pomladno erotiko v vrsti izrednih ženskih verzov. V času Carla Orffa muzikologi še niso dodobra proučili rokopisa, je pojasnil Marinčič. Orff v tridesetih letih prejšnjega stoletja ni poznal glasbenih zapisov določenih pesmi v paralelnih srednjeveških virih ali ni pokazal zanimanja zanje. Na Carmina Burana je gledal kot na zanimivo zbirko besedil, ki jih je lahko uporabil v novi uglasbitvi. Njegova glasba tako ne vsebuje sledov izvirnih srednjeveških melodij.

Šele od petdesetih let prejšnjega stoletja so na voljo obsežnejše muzikološke študije o pesmih, ki so se drugje ohranile z glasbeno notacijo. Tako so lahko do sedemdesetih let rekonstruirali glasbeno podobo več ducat skladb iz tega rokopisa. Nastopil bo ansambel Candens Lilium, ki se je se je sprva posvečal predvsem srednjeveški glasbi, zdaj pa predvsem projektom v dialogu med srednjim vekom in sodobnostjo. Solisti bodo Sabine Lutzenberger (glas), Albrecht Maurer (fidula, rebek) in Norbert Rodenkirchen (srednjeveške prečne flavte, harfa).



 

Veselo slavje

Tretji večer bo Veselo glasbeno slavje posvečeno slovenskemu glasbeniku, enemu izmed najpomembnejših srednjeevropskih zgodnjebaročnih skladateljev, neposredno povezanih z današnjim slovenskim ozemljem. Isaac Posch, nekateri pišejo kar Izak Poš, se je rodil v avstrijskem Kremsu, se šolal na protestantski gimnaziji v Regensburgu, pozneje pa živel na Kranjskem ter se leta 1618 poročil z Marijo Stružnik, ki je bila po priimku očitno slovenskega rodu. Popravljal je orgle v rezidenci ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v Gornjem Gradu, orgle pri frančiškanih v Ljubljani in prenovil ta inštrument v ljubljanski stolnici. Objavil je dve zbirki skladb za godalni ansambel, kmalu po njegovi smrti je izšla še zbirka koncertantnih motetov Harmonia concertans.

Skupaj bosta njegovo glasbo izvajala ansambel Cortesía in ansambel musica cubicularis. Prvi namenja posebno pozornost glasbi in poeziji avtorjev, ki so povezani z ozemljem današnje Slovenije, in deluje od leta 2005 pod umetniškim vodstvom Lidije Podlesnik Tomášikove. Drugi je nastal leta 2004, posveča se predvsem izvajanju starejše glasbe na ustreznih zgodovinskih glasbilih in v spored pogosto vključi manj znana dela.