Pogovor z Andyjem Gillom, ikono skupine Gang of Four

Takrat so nastopili na Drugi godbi v ljubljanskih Križankah, mi pa smo se prej pogovorili z njim.
 
Britanska rockovska zasedba Gang Of Four, ki se je poimenovala po tolpi štirih kitajskih voditeljev (ti so pod vodstvom Maove vdove nameravali prevzeti oblast), je nastala v času punka, vendar so bili tako drugačni, da so postali znanilci postpunka. Njihova glasba je minimalni rock and roll z ostrimi kitarami, odtrganimi in natančnimi ritmi, topim basom in skoraj recitatorskim vokalom, polnim politično in družbeno angažiranih besedil. Bili so ena najvplivnejših britanskih novovalovskih skupin; znova so se zbrali pred leti. O politiki rock and rolla smo se pogovarjali s kitaristom skupine Gang Of Four Andyjem Gillom.
 

Zakaj ste znova posneli svoje stare pesmi in jih izdali na albumu Return The Gift?

 
Skupina je imela precej dolg premor, še posebno izvirna postava, ki zdaj deluje. Ko smo na vajah igrali stare pesmi, smo zveneli dobro – to nas je zelo vznemirilo. Pesmi so zvenele celo bolje. Mogoče, ker jih nismo tako dolgo igrali ... Zvenele so bolj neposredno, preprosto, tudi zato, ker smo »odvrgli« nepotrebne zapletene dele. Ko poslušam naš prvenec Entertainment se mi zdi ... Ko smo ga posneli, namreč nismo razmišljali o snemalnem studiu ali o tem, kako naj bi se posnetki skupine slišali.
 

Morda ste prav zato iskrenejši ...

 
To so res precej iskrenejši posnetki. Kar me pa še vedno spravlja ob živce je to, da na posnetkih zvenijo bobni tako, kot bi nekdo tolkel po nekakšnih plastičnih škatlah. Njihov zvok je tako slaboten. Posnetki s prvenca sicer imajo določen šarm, vendar smo želeli, da bi imeli naši posnetki zvok, kakršen je na koncertih. Takrat so bobni poudarjeni in zelo eksplozivni! Pevec Jon pa na novih posnetkih zveni veliko bolje. Z leti je njegov glas bogatejši.
 

In mogoče nekoliko bolj prodoren?

 
Ja. Ko smo začeli, je bil še mladenič. Njegov glas se je razvil. Tako obstaja kar nekaj razlogov, da smo znova posneli stare pesmi.
 

Ste »politični« še danes?

 
Številni govorijo o Gang Of Four kot o politični skupini. To je pač nekaj, na kar moramo vedno računati. Nikoli nismo želeli zagovarjati določenih političnih manifestov. V glasbi iščemo preplet ekonomskih, družbenih in političnih motivacij. Ideja, naj stopimo na barikade in mahamo s plapolajočo rdečo zastavo in vzklikamo »ubijte šefe«, bi delovala kot šala. V sodobni družbi, urejeni po evropskih demokratičnih standardih, je vsak vpet v strukturo, v kateri živimo. Življenje je veliko kompleksnejše, kot ga kažejo preprosti slogani. V svojo glasbo smo želeli ujeti to dvojnost sodobnih Evropejcev in kako se lahko tudi doma počutimo kot turisti. Da je lahko nekdo del družbe in po drugi strani iz nje tudi izločen.
 

Kje smo danes?

 
Svet je v številnih ozirih ostal prav takšen, kot je bil, s to razliko, da ima zdaj več ljudi mobilne telefone. Drobne tehnološke spremembe so pripomogle k napredku zdravstva in nekateri zaradi tega napredka živijo boljše. Vendar je večina svetovnega prebivalstva revna. Ni enakosti v postindustrijski dobi, ki velja za večino svetovnih držav. Številni menijo, da bosta kapitalizem in prosti trg samodejno odpravila vsakršne težave.
 

Kako ste obravnavali Jugoslavijo?

 
Jugoslavija je imela veliko otrok, novih držav. Leta 1981 smo igrali v Zagrebu, v Ljubljani pa nismo mogli, ker nam carina ni dovolila s sabo vzeti inštrumente. Že takrat smo smo opazili veliko razliko med ljudmi, ki smo jih srečali v nekdanji Jugoslaviji in nami. V resnici nismo vedeli kaj naj pričakujemo, ker takrat še ni bilo interneta in tolikšnega pretoka informacij. V Zagrebu smo igrali v veliki športni dvorni pred devet tisoč obiskovalci. Izkazalo se je, da je bil naš drugi album Solid Gold izdan v nekdanji Jugoslaviji. Bilo je zaznati to ustvarjalno ozračje, ki se ga še vedno čuti, čeprav je šla Jugoslavija ob razpadu skozi grozovite vojne. Ko smo pred nekaj dnevi spet igrali v Zagrebu in nato v Beogradu, smo se pogovarjali z zanimivimi ljudmi. Še vedno sem optimist.
 

Vaš asketski rock and roll je unikaten ter ga ni preprosto kopirati.

 
Številni pravijo, da so Franz Ferdinand in Block Party v resnici Gang Of Four cover band. Veliko skupin je posnemalo naš zvok. Ljudje sicer lahko kopirajo slog igranja kitare ali katerega drugega inštrumenta, vendar ne morejo v enaki meri slediti besedilnim idejam. Kolikor vem, je obstajala ena skupina, ki je bila pravi cover band Gang Of Four in je igrala samo naše pesmi, v njej sta glasbeno kariero začela Kurt Cobain in Dave Grohl, preden sta se pridružila Nirvani.