Enost v dvojem in dvojnost v enem

Bobnar, violončelist, skladatelj,­ režiser, scenarist – mnogo­ oseb in talentov se skriva v ­triintridesetletnem umetniku. Odgovore za svojo »razcepljeno osebnost« in ustvarjalnost, ki se poraja iz prepleta umetniških področij, išče v mitologiji, psihoanalizi, ­arhetipih in svetu brezčasnih idej.

Začelo se je s Skritim mitom – Hidden Myth, multimedijskim projektom, v katerem je pred štirimi leti z združitvijo glasbe, plesa, poezije, vizualij in Jungove psihoanalize razmišljal o dilemah in problemih junaka na njegovi turbulentni poti k spoznanju in zavedanju. Projekt je odseval njegovo intimno razpetost med različnimi področji zanimanja pa tudi prostorsko razseljenost med Groningenom, kjer je študiral jazzovske bobne, Amsterdamom, kjer je magistriral iz filmske glasbe, in New Yorkom, kjer se je dodatno izobraževal. Spoznanje je skozi glasbo zatem prišlo tudi zasebno in začrtalo novo pot v njegovem ustvarjanju. Po trinajstih letih življenja na Nizozemskem se je z družino preselil nazaj v Slovenijo. Dvojnost, ki ga je nekaj časa begala, ali je bolj violončelist ali bobnar, se je združila v eno. Nastal je DrummingCellist. Violončelist, ki raziskuje ritmičnost godala, in bobnar, ki išče melodije v ritmu.



Svoj novi alter ego je prvič predstavil javnosti pred dvema letoma s serijo solo koncertov po Sloveniji in ploščo DrummingCellist. Uspešen projekt, ki je zanimiv tudi za evropske odre (letos je nastopil v amsterdamskem kulturnem centru Bimhuis), je razvijal naprej. Nocoj bo novo avtorsko glasbo z albuma Abraxas prvič predstavil z Big Bandom RTV Slovenija, pri čemer je združil moči z očetom Lojzetom Krajnčanom, ki je dirigent in aranžer orkestra že tri desetletja.


 

Grška mitologija in Šišenska bajka

Imaginacijo mladega glasbenika še vedno burijo miti in legende, grška mitologija, junaštva, preobrazbe, tako tudi njegov novi album Abraxas nosi naslov, s katerim je Krajnčan bolj kot na Santano hotel aludirati na gnostični koncept. Naslovna skladba Abraxas, ki jo odprejo težki (bobnarski) koraki, pospremljeni z grozečimi potegi loka po strunah violončela,­ vlečejo­ poslušalca v globine podzavesti, v temačno mlako zvokov in nečloveških glasov, kompleksnega ritma in svobodne melodije, kjer se sreča z Jungovim pojmovanjem izmuzljivega gnostičnega koncepta abraxas. »Utihnite in poslušajte: Ste prepoznali svojo norost in jo priznate? … Se nočete soočiti s svojo norostjo in jo sprejeti prijateljsko?« zapiše Jung v Rdeči knjigi, v kateri razkrije svoje razumevanje starodavnega principa dvojnosti božanskega in demoničnega v enem.



Prav ta dvojnost med razumom in norostjo, slabim in dobrim, bogom in hudičem, prav in narobe je tisto, kar nadalje raziskuje Krajnčan na svoji novi plošči. Začne jo s kozmogonskim mitom, ki prihaja iz naših krajev. Šišenska bajka, ki jo je zapisal zgodovinar in etnolog Janez Trdina, govori o stvarjenju sveta. »Na začetku so bili samo Bog, sonce in morje. Sonce je pripekalo in Bogu je bilo vroče, da bi se ohladil, je skočil v morje. Ko je priplaval na površje, mu je za nohtom ostalo zrno peska. Zrno je padlo na morsko gladino in obstalo na njej. Iz njega je nastala Zemlja,« je Krajnčan pojasnil okvir skladbe Floating Sand.

Že v drugi skladbi obišče Orfeja, v katerem prepozna umetnika,­ ki je izgubil navdih in prosi bogove,­ da mu ga vrnejo. ­Krajnčan skozi skladbo razmišlja tudi o vzrokih, zakaj se je Orfej ozrl za Evridiko, čeprav so mu bogovi to odsvetovali. Njegovo pot v Had spremljajo doneči gongi in činele. »Ko sva z Dejanom Lapajnetom pripravljala zvočni miks albuma,­ sva si vizualizirala skladbe. Nikoli nisva govorila v tehničnih terminih, reverbih in podobnem, govorila sva o podobah, jamah, temačnosti in prostornosti,« je povedal ­Krajnčan, ki doživlja glasbo izrazito vizualno in je kot skladatelj filmske glasbe podpisal že tri ­celovečerce in devet kratkih filmov, trenutno pa kot režiser, scenarist in avtor glasbe ­končuje svoj drugi kratki film Potop.

Njegova vizija v skladbi­ Icarus ­prikliče pred oči ­frfotajočega ­junaka, ki se poskuša dvigniti v višave, ujame njegov zanos, ko mu podvig uspe in ­upodobi tudi njegov (ne)slavni konec. Izvirna in zanimiva je tudi uglasbitev prilike o Sizifu, pri kateri je Krajnčan uporabil učinek avdio iluzije v slogu tako imenovanega Shepardovega tona, ki pričara občutek nenehnega vzpenjanja.


 

Žanrsko pester homogen projekt

Na ploščo, ki je žanrsko raznolika – na njej so slišni vplivi komorne glasbe, sodobne klasične glasbe, elektronskih pristopov, značilnih za osemdeseta leta, vplivi filmske atmosferične glasbe, jazza, vzhodnjaške filozofije ter afriških in indijskih ritmov –, je vključil tudi filmsko skladbo Snow of Ashes in jo posvetil hčerki, končal pa z Jungovo pridigo Seven Sermons. Krajnčan ničesar ni prepustil naključju, menda ima tudi minutaža albuma in posameznih skladb svoj pomen.

Med produkcijsko premišljene skladbe je umestil več interludijev, ki konceptualni album nekoliko zmehčajo in prevetrijo. O žanrski neosredotočenosti je povedal: »Nočem se žanrsko omejevati. Danes vdira v glasbo toliko vplivov, da se je težko opredeliti samo za eno kategorijo. Ker je DrummingCellist projekt, ki ima zaradi svoje narave specifičen zvok, menim, da kljub temu, da je žanrsko glasba na njem razgibana, celota ostaja homogena.«



Zanimivo bo slišati, kako bo intimna glasba, ki je nastajala kot projekt onemanband (le pri dveh skladbah sta se Krajnčanu pridružila Milko Lazar na čembalu in romunski kitarist George Dumitriu, ki je poskrbel za elektroniko), slišati v veliki zasedbi, za katero je skladbe aranžiral Lojze Krajnčan. Kot solisti bodo na koncertu nastopili tubist Goran Krmac, saksofonist Jaka Kopač, kitarist Jani Moder ter tolkalista Petra Vidmar in Vid Ušeničnik.