Desetletje brez literarnega terorista

Mineva deset let od smrti Ivana Volariča - Fea, unikuma slovenske poezije, ki se je naslanjal na glasbo in umetniško diverzantstvo. Njemu v spomin so Viktor Škedelj Renčelj, Borut Činč in Dejan Lapanja posneli videosingel Po cesti gre en mož. Besedilo pesmi je napisal njegov prijatelj Albin Jerič - Samson, ki je umrl pred nekaj meseci. Feu je bila pesem tako všeč, da jo je objavil kar v svoji zbirki Met kopja leta 1999.

Borut Činč je sodeloval s Feom na začetku njegove umetniške poti, ko se je ta družil s prav tako posebnimi člani skupine Buldožer. Sodeloval je tudi pri nastanku njihovega prvenca Pljuni istini u oči. Kitarist Dejan Lapanja je s Feom sodeloval na koncu njegove umetniške poti, in sicer v zasedbi Salamandra Salamandra, v kateri je bil Feo pevec, recitator ali nekaj podobnega. Sicer pa je Feo veliko nastopal s še enim članom skupine Buldožerji, Markom Brecljem. Sprva sta se se imenovala duet Zlati zubi, desetletja kasneje pa duo Brezzobi.

Kolega Peter Kolšek je o Feu v nekrologu v Delu med drugim zapisal: »Preživljal se je z deli, ki jih drugi slovenski umetniki, še najmanj boemi, že dolgo ne obvladajo več: zidaril, tesaril, delal karkoli ročnega, tudi gnoj je kidal. Na občinski ravni, je dejal, 'sem uradno čudak, lenuh, umetnik in terorist', na državni ravni pa je bil in je hotel biti anarhist. 'Kaj pa je narobe z anarhizmom?' je rekel, 'to je oblika reakcije. Poznajo ga tudi živali in rastline.' In: 'Če sem že anarhist, sem lahko tudi literarni terorist.'«

Pogosto v družbi glasbe

Borut Činč je dejal, da je bil Feo njegov dobri prijatelj, prav tako Samson. »Žal obeh ni več med nami, ostajajo pa njune pesmi. In s pesmijo Po cesti gre en mož sem se poklonil obema. S Feom sem se družil že v času delovanja skupine Sedem svetlobnih let, katere člani smo, skupaj z Markom Brecljem, osnovali skupino Buldožer. Ker smo imeli Buldožerji zelo podobne poglede na svet kot Feo, smo ga že pred snemanjem naše prve plošče Pljuni istini u oči povabili k sodelovanju pri pripravi ovitka za to ploščo. Na tem ovitku je kar precej Feovih odličnih idej in prispevkov. Na plošči Izlog jeftinih slatkiša je besedilo skladbe Boogie za prijatelja, prav tako Feov prispevek Zašto volim svog prijatelja?. V začetku devetdesetih let sem ponovno sodeloval s Feom. V svojem studiu sem posnel in produciral album IX. Korpus Delicti skupine Feo & the Schmidt's​, na katerem sem pri nekaj skladbah odigral tudi hammond orgle​.«
 

Vrhunski improvizator

Dejan Lapanja je Fea spoznal nekega maja v baru Paradiso v Tolminu in »še isti dan nam jo je zagodel s skokom v ledeno mrzlo Sočo, a ga je, preden ga je odneslo, rešila Tolminka, ki ga je s svojim tokom na sotočju pahnila v območje nederoče vode, da je lahko v omotičnem stanju priplaval nazaj na breg, še preden smo mi skočili za njim. Takrat sem ga začutil kot bližnjega človeka in iskalca nedotakljivih stvari, ki so večje od njega. Že pred tem sem bil kot najstnik velik oboževalec skupine Buldožer in nisem vedel, kako tesno je Feo sodeloval z njimi, kot tudi z Markom Brecljem v duu Zlatni zubi. Takoj smo postali glasbeni kolegi in njegova poezija je bila zame veliko odkritje.

Ni bilo dolgo, ko smo z zasedbo Salamandra Salamandra posneli ploščo. Spomnim se, kako je po nekaj urah zamude sredi snemanja, brez dober dan, prikorakal v hišo, stopil pred mikrofon in odpel skladbo 9. konfin, ki jo lahko najdete na youtubu kot tudi na plošči Kava, čaj, kakav. Spomnim se tudi, kako je večkrat opeval lepo življenje. Ena od stvari, ki se jih je bal, je bila, da bi kdaj zbolel za rakom. In točno to se je zgodilo. Upam si trditi, da je moj okisani stročji fižol z vrta, ki sem mu ga nosil na koncu v klinični center, med nama ustvaril močnejšo vez, kot sva jo imela prej kot ustvarjalca.«

Lapanja pravi, da je bil Feo velik karizmatik. Z odrsko interpretacijo je lahko prepričal vsakogar in ni ga bilo strah v nobeni situaciji, tudi ne provokacije.