Založba kakovostnih programov RTV Slovenija je nedavno predstavila novosti resne in jazz glasbe na nosilcih zvoka. ZKP RTV Slovenija letos praznuje 50 let delovanja in bo še naprej, kot pravi vodja
Mojca Menart, izdajala kakovostno glasbo, kar je tudi poslanstvo javnega medijskega servisa.
Nekaj albumov je izšlo le v digitalni obliki in so na voljo v spletnih glasbenih trgovinah. Prvi tak je album
Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja z naslovom
Pol stoletja, ki so ga izdali ob petdesetletnici delovanja. V tem obdobju se je v zboru izmenjalo več kot 400 pevcev, izvedli pa so prek tisoč vokalnih in vokalno-inštrumentalnih skladb različnih glasbenih slogov. Posegali so po delih tako domačih kot tujih avtorjev, med katerimi so bila tudi mnoga prvič predstavljena slovenska zborovska dela. Album predstavlja presek delovanja zbora, ki je nastal pod dirigentskim vodstvom
Fernanda Pabla Mejíasa. Repertoar se razteza od skladb
Jakoba Gallusa do slovenskih ljudskih pesmi ter črnskih duhovnih pesmi.
Digitalno izdajo albuma
Mezzosopran in kitara imata tudi ugledna glasbenika in pedagoga, mezzosopranistka
Barbara Jernejčič Furst in hrvaški kitarist
Žarko Ignjatović. Na albumu je tako šest pesmi ameriških staroselcev iz cikla
Dušana Bogdanovića Like a String of Jade Jewels,
Five Quiet Songs iz cikla
Johna Williama Duarteja, skladba
When I Shut My Eyes Kena Steena, ki jo je avtor napisal prav zanju, ter šest španskih pesmi za glas in kitaro
Roberta Gerharda iz cikla
Cantares in dve domači ljudski pesmi
Sijaj, sijaj, sončece ter
Slišala sem ptičko pet v uglasbitvi
Petra Šavlija.
Boštjan Gombač rad igra na nenavadne inštrumente. FOTO: Mavric Pivk
Tidldibab in trobilci
Prav tako ima digitalno izdajo album
Črna luknja Trobilnega ansambla Slovenske filharmonije in večinštrumentalista
Boštjana Gombača. Plošča ima naslov po skladbi, ki jo je
Žiga Stanič leta 2017 na pobudo trobentača
Franca Kosma in Boštjana Gombača napisal za Trobilni ansambel SF. Med dva dela te skladbe pa je zasedba uvrstila še priredbi
Koncerta za čembalo in godala Johanna Sebastiana Bacha in
Koncerta za klarinet in orkester Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki ju je naredil
Blaž Pucihar. Gombačev prispevek so številne piščali iz brazilskih pragozdov ter v skladbi
Črna luknja še zvok tidldibaba, ki je kopija najstarejšega glasbila na svetu, paleolitske piščali s slovenskega arheološkega najdišča Divje babe.
Tudi
Adam Klemm Banda ima digitalni album, imenuje se
Instant Pleasure. To je tretji album zasedbe, s katero ta sporoča, da so pomembne podrobnosti, tudi tiste, ki na prvi pogled ali sluh delujejo mimobežno in samoumevno. Adam Klemm Banda, ki jo vodi saksofonist
Adam Klemm, tako ponuja nekoliko bolj zadržan odgovor na sedanjo hitrost bivanja. Svoje avtorske jazzovske skladbe pa je nekoliko začinil še z vplivi madžarskih ljudskih pesmi.
Prav tako digitalen je album pevke
Jadranke Juras in
Big Banda RTV Slovenija ter pianista
Milana Stanisavljevića z naslovom
You & I and the Music. Na albumu je devet skladb, večinoma jazzovskih in pop standardov ter njena lastna avtorska skladba
Še vedno verjamem.
Violinski virtuoz
Nekaj albumov je izšlo tudi v fizični obliki. Tu je veličastno sodelovanje srbskega violinista
Stefana Milenkovića in
Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta
Vladimirja Kulenovića. Album ima naslov
Beethoven & Bruch, saj se na njem Milenković predstavlja s koncertoma za violino in orkester
Ludwiga van Beethovna in
Maxa Brucha. Beethovnov koncert za violino in orkester je Milenković prvič igral pri šestnajstih letih. Zdaj, po nekaj desetletjih igranja, pa se mu zdi, da je v tej skladbi posebna bela svetloba preprostosti. Bruchov koncert pa je bil sestavni del Stefanove glasbene in violinistične vzgoje.
Letos mineva 160 let od rojstva enega najpomembnejših skladateljev samospevov v drugi polovici 19. stoletja,
Huga Wolfa, rojenega v Slovenj Gradcu, zato je Ministrstvo za kulturo RS letošnje leto razglasilo za Wolfovo leto in tudi finančno podprlo izid njegovih samospevov v interpretaciji sopranistke
Therese Plut in organistke
Polone Gantar. Na album
Hugo Wolf: Duhovne pesmi sta uvrstili 14 Wolfovih samospevov v redkeje izvajani in posneti priredbi
Maxa Regerja za sopran in orgle. S temi priredbami je Reger, kot je v spremni knjižici zapisala dr.
Katarina B. Hočevar, »nemara želel podčrtati njihovo duhovno plat, kot izjemni poznavalec izraznih možnosti orgel pa je izvirni komorni značaj duhovne vsebine občuteno prenesel v okolje cerkvene glasbe«.
Lojze Lebič na predstavitvi antologije. FOTO: Benjamin Barbarič
Antologija Lojzeta Lebiča
Poseben zvočni izdelek pa je
Antologija Lojzeta Lebiča na štirih cedejih, na katerih so zajeta njegova simfonična, komorna in zborovska dela. Založba se je namreč akademiku in enemu najpomembnejših slovenskih skladateljev druge polovice 20. stoletja Lojzetu Lebiču ob njegovi 85-letnici poklonila z antološkim albumom. Nekateri posnetki so nastali pred več desetletij, nekateri pa so najnovejši. Posneli so jih najboljši slovenski izvajalci, med katerimi so Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigenti Stanislav Macura, Marko Letonja, Anton Nanut, Samo Hubad in Uroš Lajovic, mezzosopranistki Marjana Lipovšek in Eva Novšak - Houška ter basbaritonist Marcos Fink, Trio Lorenz, Pihalni kvintet Slowind, APZ Tone Tomšič, Carmina Slovenica, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, Komorni zbor RTV Slovenija in Komorni zbor Ave. Spremno knjižico pa je pripravil doktor Gregor Pompe, eden največjih poznavalcev Lebičevega opusa.
Italijanski pianist in organist
Renato Chicco pa je v sodelovanju z
Big Bandom RTV Slovenija posnel album
First Encounter – Organ & Big Band. Kot pove že naslov, gre za sodelovanje med Big Bandom RTV Slovenija pod vodstvom in soavtorstvom
Lojzeta Krajnčana z gostoma, Renatom Chiccom na orglah Hammond in
Andyjem Watsonom na bobnih. Na albumu je osem jazzovskih skladb, ki so jih prispevali Renato Chicco, Lojze Krajnčan in italijanski orglar
Alberto Marsico. Večina priredb je bila napisanih prav za ta projekt, s katerim se mednarodno priznani pianist Renato Chicco vključuje v veliko vrnitev orgel Hammond na svetovno jazzovsko sceno.
Paket novosti pa zaključuje kvintet jazz pianista in skladatelja
Roka Zalokarja. Na albumu
Gašper Trček: Olivieri je devet skladb leta 2018 prezgodaj preminulega vsestransko nadarjenega mladega umetnika, slikarja in glasbenika
Gašperja Trčka. Njegove skladbe izvajajo njegov prijatelj, jazzovski pianist Rok Zalokar, basist
Janez Krevel, bobnar
Gašper Peršl ter pevki
Lina Rahne in
Eva Poženel.
Vsekakor obilna mera zahtevnejše glasbe različnih odtenkov, ki ponazarja aktualnost tovrstne domače glasbene produkcije.
Komentarji