Bistvo Izštekanih so vedno bile pesmi

Ob 25-letnici znamenite radijske oddaje Jureta Longyke bodo danes zvečer in jutri v Kinu Šiška nastopili izštekani veterani oddaje Dan D in štiri zasedbe, ki v Izštekanih doslej še niso nastopile: Bordo, Čedahuči, Fed Horses in Prismojeni profesorji bluesa. Pred prvim koncertom, danes pa bo v preddverju Kina Šiška še Izštekana matineja tudi v živo v etru Vala 202 med 16. in 19. uro.
 

Zdaj že tradicionalni, letos dvojni decembrski koncert Izštekanih 25, je bil razprodan zelo hitro, preden se je vedelo, kdo bo nastopil. To se mi zdi res veliko zaupanje občinstva.

Skoraj vedno smo bili razprodani. Letos pa smo se v redakciji Vala 202 odločili za eksperiment. Vstopnice smo ponudili mesec dni bolj zgodaj, brez objave nastopajočih, da vidimo, kaj se bo zgodilo. Prvi večer je bil razprodan v desetih dneh, drugi pa v štirih. Res fantastično.
 

Izštekani so očitno postali tako močna blagovna znamka, da ji občinstvo zelo zaupa.

Ljudje potrebujemo zaupanje in želimo zaupati. V poplavi informacij želimo urednika, kuratorja, nekoga, ki za nas raziskuje teren, izbira in nam ponudi najboljše. Ter tudi povsem novo, neznano. V tem je ves smisel urednikovanja. Zaupanje pa je seveda tek na dolge proge.


 

Odkar ste pred petimi leti začeli z decembrskimi koncerti, se je popularnost oddaje še povečala, občinstvo na teh koncertih pa se počuti izbrano. Torej izbrana glasba za izbrance?

Drži, da so Izštekani v zadnjih petih letih še zrasli, kar je čudovito. Občinstvo oddaje se je z leti utrdilo in razširilo. Vendar ga ne doživljam kot nekakšne izbrance, ne zganjam elitizma, prej nasprotno. Predvsem želim biti do občinstva spoštljiv. Mislim, da je večina ljudi odprtih ušes, da pričakujejo in zaslužijo kakovost. Širše občinstvo ko naslavljaš, večja je odgovornost. Logika, da je za široko občinstvo primerna le nižja kakovost, nekakšen najmanjši skupni imenovalec, je zgrešena.
 

Nekajkrat je grozilo, da oddajo Izštekani na nacionalnem radiu ukinejo. Kako ste jo takrat reševali?

Nikoli nisem zares verjel, da bo oddaja ukinjena. Zaupal sem, da se bo našlo dovolj uredniškega interesa in dovolj sredstev, da bo preživela. In je! Nekajkrat je bilo govora o morebitnem začasnem zmanjšanju števila oddaj, a se tudi to ni zgodilo. Izštekani vsa leta tečejo z nezmanjšanim tempom.
 

Med glasbeniki je nastop v vaši oddaji pomemben korak v karieri.

Res je, v življenjepisu to radi omenijo. Jih pa lahko povabilo doleti v zelo različnih obdobjih. Nekatere zavoham zgodaj in me tako prevzamejo, da jih povabim, ne glede na to, da so tako sveži. Druge pa šele po dvajsetih letih. Za nami je leto poravnavanja zgodovinskih dolgov, malo tudi zaradi jubileja oddaje. Tabu in Elvis Jackson so letos nastopili prvič ob praznovanju svoje dvajsetletnice, Nude pa celo petindvajsetletnice. Zakaj, bi lahko na dolgo razlagal, a dovolj je tudi čisto kratko pojasnilo: čas za tovrstno srečanje mora pač dozoreti.


 

Nekateri izvajalci se pa vračajo …

Drži, seveda. Običajna doba vračanja je sedem let. Prizorišče budno spremljam in vselej se lahko zgodi, da se izvajalec ustvarjalno prerodi, izda čudovit nov album, ki me navduši. Ali se z leti nabere več kot dovolj dobre glasbe, iz katere lahko stkemo oddajo. Tako da res ni nikoli prepozno za nastop v Izštekanih.
 

Ne gre vedno le za akustične različice njihov programov.

Že v četrti oddaji leta 1993, takrat še na Radiu Študent, smo se soočili s tem. Povabili smo Demolition Group, ki niso bili pripravljeni nastopiti akustično. Bili pa so pripravljeni priti, se pogovarjati in kaj zaigrati. Omejevanje se nam ni zdelo smiselno, hoteli smo jih pogostiti in hoteli smo se učiti, v tistem malem studiu je bil to nov tehnični izziv. Bili so hudirjevo glasni, a uspelo je. In Izštekani so začeli iskati dodano vrednost tudi drugje, ne le v akustiki. Odslej smo bili priče neštetim načinom. Le še v slogu Johna Caga se ni še nihče izštekal, pa bi bilo simpatično: 95 minut tišine. No, morda bi bila to vendarle preveč dobesedna izštekanost. (Smeh.)
 

Nekateri pred nastopom v Izštekanih sploh niso imeli akustične različice programa, drugi so pa v tem videli nove možnosti nastopanja za sedeče občinstvo.

Razen specifičnih žanrov, ki ne temeljijo toliko na pesmih, imajo vsi izvajalci gotovo tudi akustične različice. Ob tabornem ognju, na rojstnih dnevih ali pod tušem pojejo in igrajo tudi svoje pesmi. Vprašanje je le, kako to dovršiti in predstaviti občinstvu. Tu se zrcali bistvo izštekanosti. Če je pesem dobra, je dobra v različnih preoblekah, če je lepa, je lahko slečena še lepša …


 

Nekaj podobnega je tudi s cover različicami pesmi.

Ja, nikoli nisem pomislil na tak način, a drži. V Izštekanih izvajalci dobijo enkratno priložnost, tako rekoč alibi izvajati cover verzije svojih pesmi. (Smeh.)
 

Izštekani so neke vrste vodeni koncert, tako da lahko sodijo tudi med izobraževalne oddaje, mar ne?

Včasih smo temu rekli glasbeno-informativne oddaje. Ponudimo koščke zgodbe o izvajalcu in njegovi glasbi. Želimo, da se skozi pogovor tudi glasbeniki pokažejo nekoliko razgaljeni, brez mask, ki si jih običajno nadenejo v javnosti in na odru.
 

Vas pogosto videvam na številnih in zelo različnih koncertih. Glasba v živo ima še vedno tisto posebno moč, posebno magijo, mar ne?

Vsak koncert je ritual, vstopamo v navidezni, novoustvarjeni svet. Če to delamo skupaj z drugimi v množici na enem prostoru, se porajajo neopisljivi občutki, ki jih človeško bitje potrebuje. Vendar je takšna enost možna tudi s pomočjo množičnih medijev. Ko milijoni gledajo finale v nogometu, vsi čutijo podobno. Zato tudi na radiu še vedno pripravljamo posebne dogodke in verjamemo, da bosta tudi radijski in spletni video prenos Izštekanih 25 združila srca ljudi.