Beethoven bo zaznamoval Zimski festival

Kdor še ni odkril Beethovna, ga bo zagotovo dodobra spoznal v prihajajočem letu, ko svet praznuje 250-letnico njegovega rojstva. Običajno se izogibamo superlativov, kot je najboljši, največji, najslavnejši, pri Beethovnu pa jih je težko zaobiti. Različni viri ga opisujejo kot revolucionarja, genija in človeka, ki je spremenil tok glasbene zgodovine. 

Bil je čudežni deček, Mozartov naslednik in Haydnov zdolgočaseni učenec. V 18. stoletju so namreč vsi pazljivo sledili zadržanim praksam in se podrejali pravilom kontrapunkta, kar Beethovnu nikakor ni ustrezalo. Kot glasbeni radikalnež se je po letu dni razšel s Haydnom, razširil ustaljene oblike klasicizma, jim dodal izrazito individualistično noto in s tem postal začetnik romantike. 



Beethovnova glasba je po eni strani izrazito močna, po drugi melanholična, predstavlja pa zmago človeškega duha in njegovo osebno zmago nad eno največjih tragedij, ki lahko doleti skladatelja – izgubo sluha. Kot bi se z jezo, močjo in uporniškim duhom zoperstavljal izzivom gluhosti in obenem ustvarjal dela neslutene veličine. 

Beethoven v svetu
Beethoven po dveh stoletjih ostaja ikona, njegovo glasbo pa posluša ves svet. V Avstraliji so ga v letošnjem letu izglasovali za najbolj priljubljenega skladatelja, na Japonskem za novo leto po vsej državi prirejajo koncerte njegove najbolj znane 9. simfonije, na Kitajskem, kjer pridobiva naklonjenost tudi med mlajšo populacijo ljubiteljev glasbe, pa so mu celo postavili spomenik.


Poklon glasbenemu velikanu
Ludwig van Beethoven ima za Ljubljano poseben pomen, saj je leta 1819, natanko leto dni po prvi izvedbi njegove Pastoralne simfonije v Ljubljani, postal eden od častnih članov Filharmonične družbe. Tej je slavni skladatelj celo poslal prepis partiture z lastnoročnimi popravki, ki je shranjena v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Februarja prihodnje leto se mu bomo poklonili z Zimskim festivalom, ki ga organizira Festival Ljubljana. Hommage à Ludwig van Beethoven z Orkestrom Slovenske filharmonije bo združil mednarodno uveljavljene pianiste, ki bodo predstavili vse klavirske koncerte in dve simfonični deli iz Beethovnove obsežne glasbene zakladnice. Na treh koncertih bodo nastopili pianisti Imogen Cooper in Aleksej Volodin pod vodstvom Bojana Suđića, Leonel Morales in Tatjana Ognjanović pod taktirko Andreasa Kellerja, festival pa bo sklenil uveljavljeni domači pianist Aleksander Gadžijev pod taktirko Jana Lathama-Koeniga.  



Otvoritev Zimskega festivala
Prvi večer 4. Zimskega festivala bo slavnostno začela Beethovnova tretja različica uverture, ki jo je skladatelj napisal za svojo edino opero Leonora. Izmed vseh štirih je ravno ta postala repertoarna stalnica koncertnih dvoran po vsem svetu, za kar sta zaslužna predvsem dirigenta Gustav Mahler in Arturo Toscanini. S Koncertom za klavir in orkester št. 1 v C-duru, op. 15, se nam bo v prvem delu predstavila ena največjih interpretk klasičnega in romantičnega repertoarja Imogen Cooper.

Britanska pianistka in hči znanega glasbenega kritika Martina Cooperja je poleg obširnega glasbenega opusa prejemnica številnih mednarodnih nagrad in častna članica Kraljeve akademije za glasbo. Aleksej Volodin, redni glasbeni gost najbolj znanih svetovnih orkestrov, kot so Newyorški filharmoniki, orkester Gewandhaus iz Leipziga, orkester Tonhalle iz Züricha in Kraljevi filharmonični orkester iz Londona, pa bo v drugem delu izvedel Beethovnov Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37. Izbrana dela bodo ob spremljavi Orkestra Slovenske filharmonije zazvenela pod taktirko Bojana Suđića, enega najvidnejših srbskih dirigentov mlajše generacije, glasbenega direktorja Srbske televizije in nekdanjega rezidenčnega dirigenta v Švedski kraljevi operi, kjer je dirigiral več kot 150 oper in baletov.

Več na ljubljanafestival.si.