Andrea Bocelli - Vrhunski preplet klasike in popa

Svetovno znani italijanski tenorist Andrea Bocelli bo po štirih letih spet nastopil v ljubljanskih Stožicah. Jutri bodo ob njem ob 20. uri na odru Simfonični orkester SNG Maribor in Mariborski koncertni zbor, kot posebna gostja bo nastopila sopranistka ­Sabina Cvilak. Z Bocellijem smo se pogovarjali o novem albumu Sì, družini in turnejah.

Po kar štirinajstih letih ste spet izdali album z izvirnimi skladbami. Čeprav imate kot tenorist na voljo veliko glasbenega materiala, si očitno občasno vendarle zaželite zapeti nove pesmi?

Vedno sem odprt za umetniške novosti. Ženeta me intelektualna radovednost in želja, da bi predstavil kakovostno glasbo, kar je značilno za mojo celotno kariero. Z izdajo tega albuma sem dolgo čakal, ker sem hotel, da bi bili vsi deli snemalnega procesa optimalno narejeni in ustvarjalno ter umetniško prepričljivi. Hotel sem, da bi te pesmi širile pozitivne vrednote, v katere verjamem in bi jih rad delil z občinstvom. Te nove koščke glasbe, ki so mi tako blizu in v katere bi se lahko zaljubil, rad interpretiram ter jih predstavim na odru. Album je nastajal zelo dolgo, veliko dela je bilo vloženega vanj, toda končni rezultat je bil nagrajen z navdušenjem občinstva.
 

Kot operni pevec radi sodelujete z drugimi pevci. Na vašem novem albumu Sì so zanimiva sodelovanja z Duo Lipo, Joshem Grobanom, Aido Garifullino in drugimi. Ali res obstaja samo ena glasba?

Glasbenih in interpretativnih stilov je veliko, kakovost pa je ena in najdete jo povsod. Lepa glasba se ne postavlja in jo je preprosto prepoznati, saj je konstruktivna, nam pomaga rasti in postati boljši ljudje. Prepletanje dveh glasov, mešanje odtenkov in barv glasu je zelo intenzivna umetniška in človeška izkušnja. Ko deluje, se vzpostavita posebna harmonija in sožitje, ki krepi medsebojne izrazne lastnosti posameznega pevca ali pevke.


 

Z Edom Sheeranom sta postavila sodelovanje na višjo raven. Po skladbi Perfect Symphony, ki sta jo napisala skupaj, je zdaj nastala Amo soltanto te.

Ed Sheeran je zelo nadarjen, občut­ljiv in delaven glasbenik strastnega temperamenta. Po izkušnji s skladbo Perfect Symphony je spontano sledilo nadaljevanje tega lepega sodelovanja, ki je rezultat najine umetniške in človeške empatije. Tako je nastala skladba Amo soltanto te, ki mi je bila všeč od začetka, ker je idealen rezultat tega ustvarjalnega procesa.
 

Odnosi med očetom in sinom so lahko zelo napeti, še posebej, če sta v istem poslu. Kako gledate na Matteovo odločitev, da bo pevec? Ga bodo vedno primerjali z vami?

V bistvu ga nisem spodbujal, naj bo pevec. Ravno nasprotno, ­vztrajno sem ga opozarjal na težave, ki jih dobro poznam, in poudaril, kako zapleteno je okolje šovbiz­nisa. Ampak to je bila ­njegova izbira in zdi se mi zelo odločen. Ima tudi tisto, česar se ni mogoče naučiti, torej talent. Dejstvo, da ima znan priimek, ima določene prednosti pa tudi precej slabosti, to je dvorezen meč. ­Vendar so bili njegovi prvi umetniški koraki kar dobri. Najin odnos se v ničemer ni spremenil, vedno smo si bili zelo blizu. Moji otroci ostajajo moja prednostna naloga, so pred vsako drugo naklonjenostjo in ­zavzetostjo. Petje z Matteom na odru je zame vedno zelo ­čustveno, je dodatno – in do ­nedavnega nepričakovano – darilo z neba.
 

Ko greste na turnejo, imate v vsakem mestu koncert z različnim orkestrom. Gotovo je veliko dela, da vse uskladite?

To usklajevanje je zelo zapleteno in hvaležen sem vam za to vprašanje, ker mi ponuja priložnost, da se spomnim in zahvalim ekipi, ki omogoča moje turneje. Veliko je ljudi, strokovnjakov, ki prispevajo k uspehu naše predstave. Te zelo spretno in strastno usklajuje Veronica, moja žena in menedžerka.


 

V Ljubljani boste zapeli s Sabino Cvilak. Velikokrat pojete z njo?

Kot dobro veste, je zelo nadarjena umetnica, rafinirana in karizmatična interpretka pa tudi meni osebno draga prijateljica. Vsa ta leta sva velikokrat pela skupaj, tako na operni sceni kot na koncertih. Vesel sem, da sem jo imel pred dvema letoma na odru Teatra del Silenzio v Lajaticu kot glavno protagonistko v Giordanovi operi Andrea Chénier pod dirigentskim vodstvom Stevena Mercuria.
 

Katere pesmi preprosto morate imeti na repertoarju koncerta?

V več kot četrt stoletja delovanja sem izvajal pesmi, tako v operi kot na področju popa, ki jih je javnost zdaj povezala z mojim glasom in med nastopom v živo upravičeno pričakuje, da jih bo slišala. Med temi je gotovo arija Nessun dorma iz opere Turandot Giacoma Puc­cinija, ki jo velikokrat zapojem v dodatku, ter seveda Con te partirò, ki je sicer popevka, vendar je na neki način postala 'klasika'. To je tudi pesem, ki je bila začetek moje mednarodne kariere in me ne neha navduševati.