All Strings Detached: Razširjen minimalizem zvočnih pokrajin

Leta 2013 ustanovljen duet All Strings Detached sestavljata Jana Beltran (glas, elektroakustična­ kitara) in Vesna Godler (glas, električni bas). Doslej sta izdali­ ­albuma Heavy Rain (2014) in There's Something Painful About the Pearls (2017), ki sta bila dobro sprejeta. Nov album Septet je odigrala razširjena zasedba, v kateri so še Jošt Drašler (električni bas in kontrabas), Vid Drašler (bobni), Klemen Bračko (viola, godalni aranžmaji), Barja Drnovšek (violina) in Bojan Cvetrežnik (violina). Pred nocojš­njim ljubljanskim koncertom v Klubu Cankarjevega doma smo ­članicama dueta postavili nekaj vprašanj.
 

Ob izidu vajinega prejšnjega albuma sem zapisal: 'Čeprav v osnovi njuna glasba nastaja z okrnjenim inštrumentarijem, ob poslušanju ni potrebe po večji glasbeni navlaki, ki bi le otopila in omehčala ostroroben zven njunih ekspresivnih vinjet.' Tokrat sta se ­odločili za dodaten ­inštrumentarij. Kaj se je zgodilo?

Jana Beltran: Pobudo za to je dal Jure Longyka, ko naju je povabil v oddajo Izštekani. Sicer pa so nama velikokrat predlagali, da bi razširili zasedbo. Ob Juretovi pobudi sva si dejali, da je mogoče to primeren trenutek za tak izziv. Takrat sva povabili k sodelovanju Jošta in Vida Drašlerja na baskitari in bobnih, ki sta bila najina prva izbira za ritem sekcijo.

V oddaji naj bi nastopili kot kvartet. Potem se je ponudila priložnost še za godala ob nastopu v Kinu Šiška na decembrskih Izštekanih deset. Takrat je violinist Klemen Bračko sestavil kvartet. Skupaj smo tako odlično zazveneli, da sva si rekli, da moramo to nujno posneti.
 

Bi bilo škoda, da bi šlo v nič?

Jana Beltran: Ker sva od leta 2015 ustvarjali novo glasbo, smo teh osem skladb prearanžirali za septet. Sodeluje godalni trio, ker smo ugotovili, da violončela ne potrebujemo, ker imamo Jošta na kontrabasu. In ... to je to.


 

Album deluje atmosfersko, ­downtempo, kar je nasprotje svetlobne ­hitrosti našega življenja v teh histeričnih časih. Očitno čutita potrebo po počasni uživaški vožnji skozi glasbene pokrajine, da bi si jih lahko ogledali, nikakor se vama ne mudi cilj.

Vesna Godler: To ste dobro opazili. Z Jano sva nagnjeni k temu, nisva zadržani do zenovskega momenta. Nič ni narobe, če sediš, samo opazuješ in res začutiš trenutek. V glasbi je pomembna tišina, v najini glasbi je od prvega albuma ključna sestavina.
 

Seveda. Kot pravijo mnogi – brez tišine ni glasbe.

Jana Beltran: Podobno je pri slikarstvu, kjer prav tako hrepenim po mirnem prostoru. Kjer čas teče počasi in se morda celo ustavi.
 

To so kar bogokletne misli, saj ­moramo danes biti nenehno ­aktivni, hitri in učinkoviti.

Jana Beltran: Mislim, da je to odziv na sedanji čas, ko je vse tako hektično in se z veseljem vrnemo v bolj mirne kraje. To je prostor, kjer sploh lahko dojameš, kaj se ti ­dogaja, in premisliš, kaj si sploh doživel.

Vesna Godler: Pa tudi dokaz, da v bistvu človek še vedno hrepeni po tej umirjenosti, da se ustavi, da hitenje ni vse. Mene to dirkanje izčrpava.

Jana Beltran: Ko sem pred kratkim bila na koncertu skupine Širom, sem si rekla – glej, to je glasba.
 

Priznam, da se mi je zdelo, zlasti ob poslušanju novega albuma, da imate kar nekaj skupnih točk.

Vesna Godler: Z njimi imamo tudi kot ljudje marsikaj skupnega, pomembne se nam zdijo iste stvari, podobno čutimo svet in naravo, smo tudi prijatelji.


 

Bolj ko sem poslušal album, več podobnosti sem slišal s temačnostjo, ki jo lahko pričara le Nick Cave. Je pa res, da tudi vašemu producentu Chrisu Eckmanu ta posebna otožna temačnost ni tuja.

Jana Beltran: Mislim, da se ta svetloba v temni glasbi kaže kot upanje. Znajdemo se v neprijetnih in težkih situacijah, ampak vedno obstaja upanje. Tema ni nekaj, kar bi nas uničilo, temveč vedno iščemo izhod.

Vesna Godler: Nekaj zapustiš in greš naprej, naprej od teh situacij, ki niso prijetne.

Jana Beltran: Čeprav so lahko zelo domače.

Vesna Godler: Ta album je gotovo odprt v svetlobo, vsaj sama ga tako doživljam.
 

Na drugi strani je vrsta zasedb, predvsem tiste v okviru založbe 4AD, izmojstrila odtenke temačne glasbene atmosfere, zlasti s projektom This Mortal Coil. Sta poslušali tovrstno glasbo?

Vesna Godler: Ta glasba mi je zelo blizu, obe pa poslušava veliko različne glasbe. Težko je odgovarjati na vprašanje, kaj je vplivalo nate.

Zdi se mi, da smo polni usedlin, ki občasno privrejo na površje in jih zavestno niti ne moreš nadzorovati.

Jana Beltran: Skupna točka mojega poslušanja glasbe so res ti bolj počasni impulzi in temnejši zvok. To me je od nekdaj privlačilo. Visoki ostri in hitri toni me ne ganejo.

Vesna Godler: Lahko bi rekli žalostna glasba, ki mi je vedno povzročila veselje in ugodje.
 

Pesmi so v angleščini, album pa globalno odprt. Kakšno je zanimanje za vajino glasbo v tujini?

Jana Beltran: Nekaj vabil sva prejeli in imeli nekaj nastopov. Doslej nisva sodelovali z založbo, ki bi najino glasbo ponesla ven. Tudi sami pri tem nisva bili posebej dejavni.

Vesna Godler: Radi igrava v tujini, nastopili sva že v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem. Fino je videti novo občinstvo.
 

Tu je seveda vprašanje ­­menedžmenta.

Jana Beltran: Ta, ki naju je povabil na nastop v Italijo, rad dela v studiu in tam prireja manjše koncerte. Pogovarjali smo se, da bi nama pomagal v okolici pripraviti nekaj koncertov, da bi si pokrili stroške in hkrati pridobili občinstvo.

Vesna Godler: Menedžerja si najbrž ne morava privoščiti. Še vedno sva sami za vse.

Jana Beltran: Oziroma bi ta menedžer res moral poznati tuji trg, imeti mrežo poznanstev ljudi na različnih področjih glasbenega posla.
 

Septet je vajin najbolj ambiciozni album, postava razširjena, pa vendar ostajata zvesti določeni meri minimalizma. Manj je še vedno več?

Vesna Godler: Vedno bo.

Jana Beltran: Gotovo se bova vrnili v ta čisti minimalizem.

Vesna Godler: To je projekt, ki sva ga naredili s petimi glasbeniki, ampak All Strings Detached ostaja duet, mogoče kdaj še s kakšnim inštrumentom.

Jana Beltran: Imeli sva že projekte z zborom, ali pa ko smo sodelovali z Mihom Eričem …

Vesna Godler: Radi sodelujeva z različnimi glasbeniki ...

Jana Beltran: Ker se tako zgodijo lepe stvari. Osnova ostaja duet, tudi vse pesmi z novega albuma so bile sprva napisane za duet. To je osnova, okoli katere smo gradili.