Album, ki je spremenil Jugoslavijo

Leto 1981 je bilo usodno za ­razvoj sodobne popularne glasbe v ­Jugoslaviji. Izšli sta dve vzorčni­ kompilaciji nove glasbe, Novi punk val (ZKP RTV Ljubljana) in Paket aranžman (Jugoton). Idejni oče prve je Igor Vidmar, druge pa Enco Lesić, ki je izbrane zasedbe posnel v studiu ­Druga maca.

Za Jugoslavijo je bilo 1981. prvo leto brez Tita, za mladince in mladinke pa začetek desetletja najboljše glasbe v tem delu sveta. Slovensko-hrvaška kompilacija­ Novi punk val je bila klasična, Paket aranžman pa nekoliko drugačen izdelek. Na prvi se je predstavilo osem zasedb iz Ljubljane, Zagreba in Reke s petnajstimi posnetki. Paket aranžman pa je deljeni album, tako imenovani »split album«, treh zasedb beograjske alternativne scene. Idoli, Šarlo akrobata in Električni orgazam so prispevali enajst izvirnih skladb, ki so močno vplivale na razvoj jugoslovanske popularne glasbe, kar se je nadaljevalo tudi po razpadu naše nekdanje skupne države.
 

Glasbeniki brez posnetkov in studijskih izkušenj

Ovitek albuma Paket aranžman je oblikoval Branko Gavrić.

Glasbeni kritiki, ki so glasovali o najboljših albumih nekdanje skupne države, so Paket aranžman v knjigi YU 100: najbolji albumi jugoslovenske rok in pop muzike (YU 100: najboljši albumi jugoslovanske rock in pop glasbe), ki je izšla leta 1998 pri beograjski založbi YU Rock Press, uvrstili na drugo mesto. Na prvem pa je Odbrana i poslednji dani skupine Idoli.

Hrvaški producent Enco Lesić, svojčas tudi član sarajevske zasedbe Indexi, ki je v Beogradu odprl enega od prvih zasebnih studiev v Jugoslaviji, se je jeseni leta 1980 odločil, da bo zbral nekaj zasedb s takrat zelo dejavne beograjske novovalovske glasbene scene. Hotel je predstaviti glasbeno delovanje zasedb, katerih člani so bili takrat v zgodnjih dvajsetih letih. Šarlo akrobata, Električni orgazam in Idoli so obstajali komaj nekaj mesecev ter bili brez posnetkov in studijskih izkušenj.

Lesić je naredil tisto, česar producenti praviloma nočejo početi, saj jim je dal brezplačno na voljo proste termine v studiu, kakor tudi popolno umetniško svobodo. Rezultat je drzen album treh zasedb, katerih pesmi še vedno zvenijo sveže. Inženir zvoka je bil Dušan Vasiljević. Ovitek je oblikoval letos preminuli Branko Gavrić, fotografija na naslovnici, panorama Beograda, je od Milinka Stefanovića, Goran Vejvoda pa je prispeval druge fotografije na ovitku. Celoten projekt spominja na glasbeno razglednico iz ­Beograda.

Stilne drznosti

Album odpre neo reggae skladba Ona se budi o prebujajoči se ženski in vlogi ženske v družbi. Izvrstno jo je izvedel trio Šarlo akrobata. V glasbeni reviji Džuboks je pesem dobila tudi vizualno podobo, za katero je poskrbel hrvaški stripar Igor Kordej. Trio je za album prispeval še duhovito in drvečo pesem Oko moje glave, ekspresivno Mali čovek in sklepno skladbo Niko kao ja. Druga pesem na albumu je Krokodili dolaze, alter rock psihedelija skupine Električni orgazam. Tudi ta ima Kordejevo stripizirano različico. Sicer pa so Električni orgazam prispevali še dve zvočni nenavadnosti, šminkersko Zlatni papagaj in blokovsko Vi.
Z najbolj nenavadnimi zvoki se predstavljajo Idoli, ki so pozneje postali najbolj uglajena zasedba. Njihovi Maljčiki so svojevrstna himna posmeha realnosti socialistične proizvodnje, ki jo je Kordej prav tako izvrstno upodobil v stripu. Idoli so dobili na albumu največ prostora, prispevali so štiri pesmi. Bizarna je v nemščini odpeta Schwüle über Europa, ki še zdaj vzame sapo. Plastika je minimalistični izdelek v duhu zasedbe Šarlo akrobata, zagotovo pa na albumu najbolj izstopa minimalistično repetitivna in nekoliko industrijsko zveneča Amerika, ki je dolga osem minut in šest sekund.
 

VIS Idoli FOTO: Goranka Matić

Fotografiral jih je ...

Beograjski fotograf Branislav Brian­ Rašić, ki je ob izidu plošče Paket aranžman že živel v Londonu, je avtor nekaj ironičnih fotografij glasbenikov z beograjske alternativne scene. »Meni se to ni zdelo nekaj osebnega, ker sem jih videl predvsem kot kopije tistih, ki sem jih v Londonu poslušal v izvirniku. Pozneje sem se z mnogimi spoprijateljil, nekateri pa so žal že preminili in sem jih tudi bolje razumel. Namreč, besedila so najbolj pritegnila občinstvo. Tudi po štiridesetih letih še odmevajo, postala so nekakšna urbana legenda. Sam sicer nisem bil del tega, razen s fotografijami, ki sem jih posnel na nekaj črno-belih filmih. Dejstvo je, da čedalje večja dominacija turbofolka pri mnogih vzbuja nostalgijo po minulih časih. Takratni rock'n'roll in novi val sta za sedanje generacije in generacije njihovih staršev dokaz, da je nekoč bilo bolje. Zanimivo je, da je takrat­na mladina v tisti glasbi našla način, kako se izogniti sedanjosti. Zdaj pa se radi spominjamo takrat­ne dobre glasbe, ki prebuja posebno kulturno jugonostalgijo.«

Zoran Predin je bil takrat pevec in avtor pesmi mariborske zasedbe Lačni Franz, ki je prav tako poseben predstavnik slovenskega in jugoslovanskega novega vala. »Album Paket aranžman nam je prinesel svežo, originalno avtorsko glasbo, ki je popolnoma spremenila podobo domačega rocka. Ta album je etabliral jugoslovanski novi val, ki je postal tretja najmočnejša glasbena scena na svetu. Osemdeseta so zaradi velike pozornosti občinstva in medijev dala ogromno samozavesti domačim avtorjem, kar nam je prineslo veliko dobre muzike. Na albumu mi je najbolj všeč pesem Ona se budi.«

Producent in basist skupine Videosex Janez Križaj je bil leta 1981 kitarist v skupini Otroci socializma. Pravi, da se ne spomni, »kaj smo se o tej plošči pogovarjali. Vem pa, da smo moj izvod poslušali, dokler ga ni igla spraskala in uničila, in če se je ta plošča našla na zabavi pri prijateljih, je šla nujno na gramofon.«

Še Igor Vidmar

Kompilacija beograjskega novega­ vala je izšla februarja 1981, ko so Pankrti pripravljali svoj novovalovski album Državni ljubimci, začel se je kuhati tudi Novi rock. »Znotraj tega burnega dogajanja na naši sceni ga imam v spominu predvsem kot album, ki je prvič predstavil kasnejše legende Idole, Električni orgazam in Šarlo akrobata ter jih naredil instantno popularne na Radiu Študent in punk večerih v klubu FV, in občasno v Stopoteki in celo v disku Turist. Na Krokodile, Maljčike, Plastiko in Niko kao ja smo noreli enako kot na Pankrte in Parafe,« pravi Igor Vidmar. »To je bila izvirna postpankoidna, avtentično odtrgana in subverzivna godba: Maljčiki kot parodija proletkultovskega navdušenja, klicanje Amerike Idolov in temačna slutnja represije v Krokodilih El orga, pa politično nekorektna, a vizionarska egomanija Niko kao ja Šarla. Vse to mi je bilo nekaj čisto drugega in bližjega od zagrebškega pop novega vala in 'svi marš na ples' skaja, v katerega je tamkajšnjo punk sceno usmeril Jugoton, sicer tudi založnik Paket aranžmana.«

Vidmar je dodal, da je zanj Paket aranžman popravil vtis pozerstva beograjskega rock občinstva, ki ga je dobil leta 1979 v Londonu na punkovskem »paketnem« koncertu Rock Against Racism. Ko je skupino mladih Beograjčanov vprašal, kako je s punkom pri njih, so prezirljivo navrgli: »To je već odavno passe [To je že zdavnaj pase].« A šele dve leti pozneje je Paket aranžman prvič v svojem okolju izpričal energijo in subverzivnost punka, in to na inovativen postpunkovski način. ​