Zapuščina rumene opečnate ceste

Doživel je celo vrsto filmskih, televizijskih, odrskih in drugih priredb, toda Čarovnik iz Oza je še vedno samo eden. Podobno kot je Doroteja samo ena, tista, ki jo je pred osemdesetimi leti zaigrala 16-letna Judy Garland.

Čudežni čarovnik iz Oza je podobno kot Alica iz čudežne dežele izoblikoval domišljijski svet mnogo generacij. Že samo ob podobi Judy Garland v vlogi Doroteje (v izvirniku Dorothy Gale) z rdečimi čeveljci se skozi misli zapelje znani verz somewhere over the rainbow, v spomin se prikrade rumena opečnata cesta in besede »ljubo doma, kdor ga ima«.
 

Vstopnica je stala deset centov

Film prav te dni praznuje osemdesetletnico začetka predvajanja. Po vseh ZDA so ga začeli vrteti 25. avgusta 1939, a so ga že prej testirali na publiki v nekaj mestih, med njimi je bil Oconomowoc v Wisconsinu. Tam so že 12. avgusta praznovali to pomembno obletnico, na mestni trg postavili junake filma, Dorotejo, plašnega Leva, Pločevinka in Strašilo, se ob njih fotografirali ali se kar sami preoblekli vanje, spet zavrteli staro uspešnico. »Film je bil dober, a si nisem mislila, da bo postal tako slaven,« se je čudila Nancy Hazard, sivolasa dama, ki si je kot dekletce ogledala tisto prvo predstavo in takrat za vstopnico plačala deset centov.



Čarovnik iz Oza je pravzaprav zelo hitro postal ikona ameriške kinematografije, saj je bil muzikal, posnet že v tehnicolorju, v marsičem prelomen. In najbrž bi požel še večje uspehe, če ne bi imel prav tisto leto hude konkurence. Proti koncu leta 1939 je namreč izšel V vrtincu, ena največjih uspešnic vseh časov, ki mu je najprej speljala režiserja Victorja Fleminga, nato še oskarja za najboljši film. Nominiran je bil v šestih kategorijah, dobil ga je za najboljšo glasbo in še pesem, Over the Rainbow. V vrtincu jih je takrat dobil deset. Oba filma sta na lestvici najboljših sto ameriškega filmskega inštituta AFI uvrščena med prvih deset.

Čarovnik iz Oza je po podatkih ameriške kongresne knjižnice tudi eden najbolj gledanih filmov vseh časov, čeprav najprej ni izpolnil finančnih pričakovanj. Do prve ponovne izdaje leta 1949 je namreč prinesel studiu Metro-Goldwyn-Mayer (MGM) samo dobre tri milijone dolarjev prihodka, kar je bilo le malo več od proračuna filma; z 2,8 milijona dolarjev je bila to za studio v tistem času najdražja produkcija. Zaslužek se je do danes povzpel na 25 milijonov dolarjev ali približno 22,5 milijona evrov.
Ko so muzikal začeli snemati, je bila zgodba že slavna. Tako so tudi v napovedniku govorili o čarovniku, ki je očaral otroke štirih generacij in desetletja buril domišljijo mladine.
 

Zgodba je slavna skoraj 120 let

Knjiga o čudovitem čarovniku iz Oza, kakor je izvirni naslov (The Wonderful Wizard of Oz), je namreč izšla leta 1900, napisal jo je Lyman Frank Baum, z ilustracijami pa opremil William Wallace Denslow ter tako v otroške možgane zapečatil podobo junakov in rumeno opečnato cesto, ki ji morajo slediti. V naslednjih letih so jo večkrat ponatisnili, naslov Čarovnik iz Oza pa se je ustalil leta 1902, ko je doživel prvo broadwaysko priredbo.

Film so v studiu MGM leta 1939, dvajset let po pisateljevi smrti, razglašali za podvig, ki se ga dotlej ni drznil izvesti še nihče: vdahniti življenje domišljijski deželi in njenim junakom. Produkcija se je začela prav v času, ko je studio Walt Disney žel lepe uspehe z risano adaptacijo pravljice Sneguljčica in sedem palčkov in dokazoval, da so lahko tudi otroške zgodbe zelo donosne.



MGM, ki je leta 1938 odkupil avtorske pravice za adaptacijo, je to nadgradil in napovedal film s pravimi igralci, kar je med kritiki vzbudilo nekaj dvomov, zahtevalo pa tudi precej truda scenaristov, ki so v duhu takratnega časa iskali rešitve, kako nekatere fantazijske prizore nadomestiti s čim bolj realističnimi. Ena takšnih razlik je prav konec. Knjižna Doroteja se na travnato poljano pred novo leseno kmetijo strica Henryja vrne, ko trikrat trkne s petkami svojih čarobnih čeveljcev, iz filmske dežele Oz pa se zbudi, ko minejo posledice udarca v glavo.
 

Tragična Judy

Tudi Doroteja je bistveno starejša kot na ilustracijah; Judy Garland je imela, ko so začeli snemati film, 16 let, zato so ji z ozko obleko zmanjšali obline in jo spremenili v dekle nekje na vstopu v adolescenco. Njeni srebrni čeveljci so v filmu prav zaradi technicolorja lahko zažareli rdeče in morda tudi zato postali eni najbolj kultnih v zgodovini filmske industrije. Prav letos je minilo 50 let, odkar je zvezdnica vzela prevelik odmerek pomirjeval.

Čeprav je prvo vlogo odigrala že pri dveh let in in pol in je tako imela kar 45 let dolgo kariero, je najbolj zaslovela ravno kot Doroteja. Še vedno pa je bila med glavnimi igralci v muzikalu najslabše plačana – za snemanje je prejela šestkrat manj kot najbolje plačani Ray Bolger, ki je zaigral Strašilo.

Kljub zadržkom ob napovedi filma z živimi igralci so bili kritiki nad izdelkom navdušeni. John C. Flinn je za Variety zapisal, da v Hollywoodu v zadnjih nekaj letih ni izšlo nič primerljivo ekstravagantnega in inventivnega. »Nekateri scenski odlomki so tako lepo oblikovani in vkomponirani, da so za občinstvo popolno odkritje.«


 

Navdih umetnikom

Navdih v tej večni filmski uspešnici je iskala tudi cela vrsta filmarjev in drugih umetnikov. Elton John je, denimo, leta 1973 izdal album Zbogom, rumena opečnata cesta, ki ga je prodal v 30 milijonih izvodov in je po mnenju kritikov njegov najboljši.

Scenarist Joel Cohen pa je dejal: »Vsak film je poskus ponovno narediti Čarovnika iz Oza.« To so pred nedavnim po poročanju Indepententa potrdili raziskovalci iz Torina, ki so pod drobnogled vzeli 47.000 filmov in ugotovili, da je imel največji vpliv na industrijo – glede na to, kolikokrat so ga za referenco vzeli v drugih filmih (najbliže so mu sledile Vojne zvezd in Psiho Alfreda Hitchcocka).

Med njimi je s palmo nagrajeni Divji v srcu (1990) Davida Lyncha, v katerem si junaki želijo, da bi lahko obiskali dobrega starega Oza in ga prosili za nasvet, iz referenc na film pa veje predvsem opomin, kako zelo se je Amerika spremenila.