Suvereno in ambiciozno v novo sezono

Najavo programa Slovenske kinoteke je resda pospremila ­Nežnost, poema o poletni najstniški zaljubljenosti uzbekistanskega režiserja Eljorja Išmuhamedova, eden od najljubših filmov pokojnega Silvana Furlana, a v Kinoteki v novo sezono ne vstopajo nič kaj plašno in nežno, temveč suvereno in ambiciozno. V sredo zvečer so predstavili načrte in združili formalnost s slovesnostjo v počastitev Silvana Furlana, dolgoletnega direktorja te ustanove, čigar delo in življenje, predano filmu, časti sveže ­izdani zbornik Silvan Furlan: ­človek za film.

Po težki in negotovi sezoni se za Kinoteko, če bodo zdravstvene razmere le dopuščale, začenja plodno obdobje. Lani je bila brez omejitev odprta le 59 dni, letos do konca avgusta pa 69, je povedala direktorica Ženja Leiler. Nekoliko bolje je šlo novim razstavnim prostorom, ki so jih odprli oktobra lani in v katerih je še do konca leta mogoče ujeti razstavo o filmski zapuščini Franceta Štiglica.



Direktorica je izzive Kinoteke strnila v tri točke. Obeta se prenova spletne strani, na kateri bo mogoče prebirati tudi vsebine, ki so bile doslej objavljene v Kinotečniku, specializirani tiskani brezplačni mesečni publikaciji, ki jo je Kinoteka izdajala 22 let. Del vsebin Kinotečnika, ki bo zadnjič izšel konec leta, bodo odtlej objavljali v posebni rubriki revije Ekran. Ekranovci z urednico Ano Šturm se, mimogrede, pripravljajo na 60-letnico najstarejše takšne revije v regiji, kar nameravajo zaznamovati s številnimi dogodki: od izida posebne številke do retrospektiv, razstav, natečajev, delavnic in dogodkov. Januarja prihodnje leto se obetata tudi vizualna osvežitev revije in ponovna vpeljava nekaterih legendarnih rubrik, kot sta Slovar cineastov in Filmski pojmi, je ­dodala Ana Šturm.



Drugi izziv za Kinoteko je prenova prostorov na Čufarjevi 1–3, kjer bosta končno dobila svoje mesto programski oddelek in uprava. Tam bo tudi pedagoško-didaktična soba, namenjena dijakom in učencem, kjer se bodo lahko srečali s tehnološko zgodovino filma. Prenovili bodo tudi sedanje prostore programskega oddelka za blagajno, kjer bo muzejska trgovinica, in jo povezali s kavarno. Po letih načrtovanja in nujne ureditve prostorske stiske se stvari torej končno premikajo. Kot je povedala Ženja Leiler, je Kinoteka letos deležna izdatne finančne podpore ministrstva za kulturo. »Ne sicer na področju programa in zaposlenih, temveč na področju rednih investicij, kjer smo prejeli 150.000 evrov, za prenovo 161.000 evrov, za program digitalizacije in restavriranja 150.000 evrov, za večjo dostopnost filmske dediščine pa še 26.000 evrov.« Z zakonom o kulturnem evru za obdobje 2021–2027 so Kinoteki zagotovljena še sredstva v višini milijona evrov, ki so namenjena pospešitvi digitalizacije in digitalnega restavriranja slovenske ­filmske dediščine.
 

Programski vrhunci in obletnice

Filmski program bo dosegel vrhunec oktobra in novembra z retrospektivo katalonskega filmskega poeta Marca Reche in iranskega pesnika filmske podobe Abbasa Kiarostamija, ko bo na ogled celoten opus njegovih celovečernih filmov, ob tem pa še obsežen izbor zgodnjih iranskih kratkih filmov, ki so vplivali na avtorjevo filmsko govorico, je napovedal urednik filmskega programa Igor Prassel. O iranskem cineastu bo izšla tudi monografija francoskega teoretika Alaina Bergalaja. Zadnji dnevi starega leta bodo izzveneli v premierni predstavitvi glasbene podlage Andreja Goričarja za nemo klasiko Erotikon (Gustav Machatý, 1929) z Ito Rino v glavni vlogi.



V novem letu bodo zaznamovali­ nekaj obletnic. Stoto obletnico kinožurnala Dzige Vertova Kino Pravda 100! bo zaznamovalo šest kinoušesnih večerov in šest naročil slovenskim sodobnim glasbenikom za spremljavo del Dzige Vertova. Ob stoti obletnici rojstva enega od najvplivnejših filmskih kuratorjev, zgodovinarjev in kritikov Amosa Vogla bodo objavili izbor temeljnih besedil in prevod njegovega kultnega magnum opusa Film kot subverzivna umetnost. Stoto obletnico rojstva Piera Paola Pasolinija bodo marca počastili z retrospektivo, razstavo in prevodom njegovih filmskih zapisov iz knjige Heretični empirizem.

Maja bo na sporedu retrospektiva Film na meji 1945–1954, ki jo bo spremljal simpozij o filmih in okoliščinah, ki so krojili povojno obdobje ob italijansko-jugoslovanski meji. Septembra že nestrpno pričakujemo retrospektivo režiserja Michaela Hanekeja in se morda nadejamo avtorjevega prvega obiska v Sloveniji. Z razstavo bodo prihodnje leto zaznamovali tudi 70-letnico slovenskega animiranega filma.



Tudi kinotečni založniški oddelek ima polne roke dela. Ob omenjenih jubilejnih izdajah načrtujejo še izdajo prevoda knjige vodje programskega oddelka Avstrijskega filmskega muzeja Jurija Medena Kaj je kinoteka?: nekaj pogledov na ohranjanje in prikazovanje filmske dediščine v 21. stoletju, predstavili bodo tudi spominsko-refleksivno avtobiografijo Nikoli povedane zgodbe režiserja Rajka Grlića. V pripravi je tudi nova Filmografija slovenskih celovečernih filmov 2011–2021, ki bo obravnavala domače celovečerne igrane in dokumentarne produkcije zadnjih desetih let.
 

Vzgojni in izobraževalni program

V Slovenski kinoteki že nekaj let intenzivno izvajajo tudi vzgojno-izobraževalne dejavnosti, med katerimi sta najbolj znana projekta Kino-katedra (namenjen osnovnošolcem, srednješolcem in pedagogom) in mednarodni simpozij filmske teorije Jesenska filmska šola, ki jo bo letos pospremil izid zbornika Filmska kultura v šolski praksi. »Kinoteka je pomembno prispevala k temu, da je film v šolski praksi danes končno prisoten. Za zdaj predvsem na treh umetniških gimnazijah, kjer filmsko teorijo in prakso poučujejo, in kot izbirni predmet v zadnji triadi osnovnih šol ter na gimnazijah,« je povedal Andrej Šprah z raziskovalno-založniškega oddelka Kinoteke, ki je prispeval priročnik Metodika filmske vzgoje in izobraževanja.



V prihajajočem šolskem letu bodo v Kinoteki zagnali tudi specializirani program Kino-katedra za maturante, namenjen učencem umetniških gimnazij, ki obiskujejo smer Gledališče in film, ki zajema tudi maturitetni predmet ­Zgodovina in teorija gledališča in filma. Sicer pa bodo poleg uveljav­ljenih programov izvajali tudi vrsto novih delavnic, ki bodo prek različnih tematik razkrivale filmsko umetnost in zgodovino, so ­napovedali.