Mafijci, paraziti, policaji, umetnice,­ kaskaderji in igralci,­ družine, brezposelni, begunci­ … je slikovit nabor junakov in ­junakinj v letošnjem izboru najboljšega, kar ponuja svetovna kinematografija.­ Pestro plejado tematik nocoj v Cannesu odpirajo zombiji Jima Jarmuscha.

Politični romanticizem je sintag­ma, s katero je prevladujočo ideo­loško atmosfero svojega izbora strnil umetniški direktor festivala Thierry Frémaux. »Smeh in revolt sta sol življenja,« je pospremil letošnji program, ki spodbuja razmislek o kulturi in filmu ter vlogi umetnosti nasploh, da v težkih časih in kriznih razmerah na svetu pomaga vzpostaviti normalno stanje. Zato po njegovem letošnji filmi v splošnem oznanjajo optimizem.

Jarmuscheva zombijevska komedija Mrtvi ne umrejo (The Dead Don't Die) nakazuje vrnitev žanrskega filma, ki se v velikem slogu – kot otvoritveni film – vrača v uradno selekcijo petnajst let po tem, ko je svetovno kinematografsko gladino razburkal romunski novi val neorealizma (letos je njegov predstavnik Corneliu Porumboiu). Vsi torej nestrpno pričakujejo, s kakšnimi metaforami bo naslikala vizijo današnje družbe ikona ameriškega neodvisnega filma s svojo zvesto ekipo Billom Murrayjem, Adamom Driverjem, Tildo Swinton, Tomom Waitsom in Iggyjem Popom. Otvoritveno gala ceremonijo bodo prenašali v skoraj 600 kinodvoranah po Franciji, da bo lahko francosko občinstvo »občutilo« festival, kot ga občutijo izbranci v dvorani Lumière. Nato bo Jarmuschev film še danes zvečer v redni kinodistribuciji po Franciji.



V Cannesu tudi letos vztrajajo­ pri lanski uvedbi režima, da predstavnikom medijev omogočijo ogled tekmovalnega programa šele dan po uradnih projekcijah. V preteklosti so namreč slabe kritike lahko »uničile« film še pred premiernim prikazovanjem. Letos so ta režim nekoliko prilagodili in hkrati s premierami organizirali novinarske projekcije za izbrane medije.
 

Šestdesetletnica filmske tržnice

Največji evropski filmski praznik letos napoveduje velik obisk zvezdniških imen, od Leonarda DiCapria in Brada Pitta do Monice Bellucci, Penélope Cruz in Antonia Banderasa. Obenem bo festival v znamenju 60-letnice filmske tržnice – Marché du Film, ki je za festival prav tako konstitutivna kot njegova umetniška plat. Medtem ko po rdeči preprogi ležerno paradirajo zvezde, v ozadju v tako imenovani mednarodni vasi za njihove filme bijejo neusmiljen boj za prikazovalske pravice, jih kupujejo, prodajajo in se pogajajo za ceno. Filmi so biznis in med 40.000 akreditiranimi udeleženci festivala je približno 8000 distributerjev, prodajnih agentov, prikazovalcev, producentov, financerjev in festivalskih selektorjev, ki menda v desetih dneh med festivalom sklenejo več poslov kot sicer v pol leta rednega dela.



Na filmski tržnici v Cannesu bo že desetič tudi Slovenski filmski center pod okriljem paviljona jugovzhodnih evropskih kinematografij. Potencialnim tujim produkcijam bo predstavljal domače filmske lokacije in prednosti uveljavljanja ukrepa denarnega povračila za snemanje v Sloveniji. Na filmski tržnici bodo predvajali tudi štiri nove slovenske celovečerce: Ne pozabi dihati Martina Turka, Polsestra Damjana Kozoleta, Vsi proti vsem Andreja Košaka in Jaz sem Frenk Metoda Pevca.

Jutri se bo na odprtju programa sekcije Štirinajst dni režiserjev v Cannesu zavrtel prvi slovenski prispevek Pravi (The Right One), ki ga je posnela Urška Djukić z režiserjem Gabrielom Tzafko. Delo je prispevek k omnibusu petih kratkih filmov v okviru projekta Southeast Europe Factory, pri katerem mednarodni filmarji sodelujejo z režiserji in režiserkami iz Srbije, Bosne, Makedonije, Črne gore in Slovenije.