V dokumentarcu so najbolj dragoceni vizualni in zvočni utrinki, ki simulirajo, kako avtisti predelujejo čutna doživetja.

Galerija
V dokumentarcu so najbolj dragoceni vizualni in zvočni utrinki, ki simulirajo, kako avtisti predelujejo čutna doživetja. FOTO: promocijsko gradivo
V nadaljevanju preberite:
Leta 2007 je Naoki Higašida, tedaj trinajstletni japonski fant, ki ima zaradi avtizma močno okrnjeno sposobnost govora – ne pa mišljenja ali jezika –, napisal roman, v katerem je razkril, kako se njegov čustveni in intelektualni svet razlikuje od svetov nevrotipičnih ljudi.
V filmu Zakaj skačem spremljamo izpoved petih mladih ljudi, katerih avtizem se kaže na pet načinov, povezanih z eno od Naokijevih osrednjih ugotovitev o doživljanju avtizma – da je lahko za ljudi, ki ga imajo, svet zelo naporen, ker ga ne morejo ustrezno filtrirati in predalčkati.
Ocenjujemo, kako se je tematike lotil režiser Jerry Rothwell.
Komentarji