Na jubilejnem festivalu letos še več oskarjevcev

Petindvajseti Sarajevski filmski festival (16.–23. 8.) se nocoj odpira z bosansko- hercegovskim filmom Sin režiserke Ines Tanović, ki ga bodo zavrteli tako v kinu na prostem Raiffeisen Open Air kot tudi na otvoritveni slovesnosti v Narodnem gledališču.

»Zelo smo srečni in ponosni, da bo jubilejni festival odprl prav bosansko-hercegovski film,« je dejala režiserka Ines Tanović in dodala, »da je to zanjo najlepši mogoči začetek festivalskega življenja tega filma«. Tako kot njen prvenec Naš vsakdan je tudi Sin »mala, običajna« sodobna zgodba o štiričlanski družini, v kateri je eden od sinov posvojen. V filmu, ki je koprodukcija Hrvaške, Romunije, Slovenije (Monoo) in Črne gore, nastopajo velika igralska imena, od Snežane Bogdanović, Uliksa Fehmiuja, Emira Hadžihafizbegovića in Jasne Beri.
V tekmovalnem dokumentarnem programu bo premierno prikazan slovensko- italijanski dokumentarec Hči Camorre režiserja Siniše Gačića, ki sledi zgodbi Cristine Pinto, ki je bila kot mladoletnica obsojena na 24 let zapora zaradi sodelovanja v oboroženi mafijski organizaciji.

V programu Fokus, v katerem se predstavljajo filmi iz regije, ki so že doživeli premiere na pomembnih filmskih festivalih, bo po svetovni premieri v tekmovalnem programu festivala v Kárlovih Várih (kjer je po pisanju mednarodnih časopisov doživel izjemen odziv festivalskega občinstva) prikazan novi film Damjana Kozoleta Polsestra, film o tem, »kako smo krhki in kako nas je lahko čustveno poškodovati«, kot pravi režiser.
Film je nastal v produkciji Vertiga v sodelovanju z makedonskimi in srbskimi koproducenti, festivalske projekcije v Sarajevu pa se bo udeležil tudi Damjan Kozole, ki je redni gost sarajevskega festivala. »FF za filmarje vsako leto pomeni vrhunec poletja. Ko se sarajevski festival konča, se z njim konča tudi poletje.«
 

V mestu ob Miljacki tudi ustvarjalci serije TVS Jezero

Med kakovostnimi dramskimi nadaljevankami iz regije pa bosta v programu Avant Premiere Gala prvič predstavljena prvi in drugi del nadaljevanke Jezero, ki je v okviru igranega programa Televizije Slovenija nastala po istoimenski uspešnici Tadeja Goloba; scenarij so v sodelovanju s pisateljem pisali Matevž Luzar, Miha Hočevar ter priznani srbski scenarist in režiser Srđan Koljević. Premiere na SFF naj bi se udeležili tudi igralec Sebastian Cavazza, ki nastopa v glavni vlogi inšpektorja Tarasa Birse, Nika Rozman, ki je v vlogi inšpektorjeve sodelavke, in režiserja Klemen Dvornik in Luzar. V istem programu se bo predstavil tudi drugi del srbske uspešne serije Dragana Bjelogrlića Sence nad Balkanom, tudi za drugi del Senc je filmsko glasbo napisal Robert Pešut Magnifico. V prvem delu serije je med najvidnejšimi igralci iz regije nastopil tudi Sebastian Cavazza; v drugem delu pa bodo slovenske barve zastopale Sestre, ki z vizualno ekstravagantnim in glasbeno močnim prizorom v nočnem klubu končajo serijo.
 

Ob jubileju v mesto prihajajo velika filmska imena

Kot smo pisali, je letošnji prejemnik častnega srca Sarajeva eden najvidnejših režiserjev Alejandro González Iñárritu, ki se je v zgodovino filma zapisal kot prvi mehiški režiser, nominiran za oskarja, in tretji režiser, ki je dobil to nagrado dve leti zapored, najprej za Birdmana (2015), leto zatem za Odpadnika (2016), z izjemnim Leonardom di Capriem v glavni vlogi. V Sarajevu bo vodil masterclass filmske režije.

Sarajevski filmski festival bo za svoj 25. rojstni dan gostil tudi mehiškega zvezdnika Gaela Garcío Bernala, ki ga je prav Iñárritu predstavil mednarodnemu občinstvu s svojim dolgometražnim prvencem Pasja ljubezen (2000), ki z živimi barvami brutalno realistično slika Ciudád de Mé​xico. Bernal se je proslavil tudi v Almodovarjevem filmu Slaba vzgoja, Jaz pa tebi mamo oskarjevca Alfonsa Cuaróna, v Iñárritujevem Babilonu, v Dnevniku motorista, v katerem je vstopil v kožo Che Guevare, v Nerudi Pabla Larraina, gledalci pa so ga vzljubili tudi v seriji Mozart v džungli, nagrajeni z dvema zlatima globusoma. Bernal bo festivalskemu občinstvu predstavil film Chicuarotes, ki je svetovno premiero doživel že letos v Cannesu.

Častno srce Sarajeva, priznanje za izjemen prispevek k filmski umetnosti, bo v znak prijateljstva, ki ga povezuje s Sarajevom, prejel tudi režiser Pawel Pawlikowski, ki je prav lani s svojim filmom Hladna vojna odprl festival; letos bodo v programu Posvečeno prikazali bogato retrospektivo njegovih del, od dokumentarcev, ki jih je snemal za BBC, med njimi razvpiti dokumentarec Srpska epika (1992), v katerem kamera beleži vojnega zločinca Ratka Mladića, kako nad gorečim vojnim Sarajevom recitira srbske epe; pa vse do črno-belih filmov Ida in omenjena Hladna vojna, obeh ovenčanih z oskarjem.