Na spored Kinodvorišča ljubljanskega Kinodvora je prišel težko pričakovan glasbeni dokumentarec
Grace Jones: Bloodlight and Bami. Angleška režiserka
Sophie Fiennes, ki je že posnela dva zanimiva portretna dokumentarca s slovensko pop filozofsko ikono
Slavojem Žižkom (Perverznežev filmski vodnik, Perverznežev vodnik po ideologiji), se je tokrat lotila še ene posebne osebnosti.
Za Grace Jones, ki je zvočno obarvala mladost naše generacije z nizom izjemnih albumov, kjer sta ji ritem dajala jamajška reggae glasbenika
Sly Dunbar in
Robbie Shakespeare, so se vedno zelo ozirali. Ko je vstopila v prostor, so vsi vedeli, da so v bližini nečesa nezemeljskega. Če menite, da je morebiti
Lady Gaga kaj izvirnega, se seveda krepko motite. Je le bleda in anemična kopija androidne manekenke, pevke in igralke, ki se je vizualno postavila nad vse, ob hkratnem ohranjanju profanih življenjskih energij.
Grace Jones je izjemna ekstravagantna odrska umetnica, androgena glam-pop diva, divja hedonistka, nepredvidljiva medijska osebnost in še kaj. Vendar pa jo film, ki je zelo osebne narave, predstavi tudi kot ljubimko, hčerko, mamo, babico in poslovno žensko. Gledalca povede na obisk k sebi domov na Jamajko, v studio z dolgoletnima sodelavcema Slyjem in Robbiejem ter v zakulisje koncertov po vsem svetu.
Komentarji