Dober družinski film ne podcenjuje mladega gledalca

Kratica TDF ima v Celju poseben pomen. Mesto je dolgo gostilo Teden domačega filma, ko so si meščani lahko ogledali najboljše filme jugoslovanske produkcije. TDF se ta teden vrača, a z drugačnim imenom. V Mestnem kinu Metropol bodo v tem tednu prikazali dvanajst najboljših družinskih filmov.

Ekipa Mestnega kina Metropol skoraj petnajst let skrbi za prikazovanje najkakovostnejše filmske produkcije in metropolovci so redno v žirijah filmskih festivalov po Evropi. Mestni kino je član Art kino mreže Slovenije in art kinematografov Evrope Europa Cinemas. Ta jim je pred dvema letoma podelila priznanje za trdo delo in odličnost, ki uspešno bogati lokalno skupnost. Slednja je Metropolu dala bronasti celjski grb, občina je podprla tudi novi Teden družinskega filma. Filme, ki jih bodo prikazali, je izbral programski vodja Metropola Samo Seničar.


 

Kratica TDF je za Celje posrečeno izbrana.

Moji najzgodnejši spomini iz kina so, da sem z očetom in družino obiskoval TDF – Teden domačega filma. V tistem tednu smo si ogledali veliko dobrih filmov, v Celju si lahko srečal zvezdnike takratnega jugoslovanskega filma in celotno mesto je živelo za ta dogodek. Po osamosvojitveni vojni se je TDF prelevil v Teden slovenskega filma, ki je potem postal Festival slovenskega filma, ki se je zdaj dodobra uveljavil v Portorožu in tam res lepo živi. Je pa v meni ostalo nekaj nostalgije. Najprej smo razmišljali o Tednu dobrega filma, ampak to je malce neumno, saj celo leto vrtimo dobre filme. Potem smo se odločili za Teden družinskega filma, ki se ga da raztolmačiti na več načinov. Ali so to filmi, ki se ukvarjajo z odnosi v družini, ali pa nagovarjamo družine, da skupaj obiščejo kino. Zadnja leta opažamo, da se je Metropol uveljavil kot znamka prikazovalcev kakovostnih filmov. Všeč nam je, da starši na redne projekcije večkrat pripeljejo s sabo svoje najstnike. Ti filmi, ki jih predvajamo med letom in jih bomo zdaj strnjeno v tem tednu, so dobra podlaga za družinske pogovore.
 

Za katero starost otrok so ­primerni ti filmi?

Program je za vse starostne skupine. Za otroke od 4. leta, potem od 9. leta in večerni sklop za najstnike. Relativna novost so nadsinhronizirani filmi [pripovedovanje v slovenščini], ogledali si bomo tri odlične filme s severa Evrope. Ta produkcija je bistveno drugačna od hollywoodske. Večerne projekcije ne bodo le filmi za najstnike, ampak tudi za odrasle. Navedli smo zgolj priporočene starosti, od katerega leta dalje so filmi primerni. V tednu družinskega filma pripravljamo premiero dolgo pričakovanega slovenskega in večkrat nagrajenega filma Posledice. Zdaj se film mudi v Londonu in bo svež prišel v Celje.
 

So filmi, ki jih bomo videli, že bili predvajani?

Problem evropskih mestnih kinematografov je, da nimajo najstniškega občinstva. To je dejstvo. Zato smo se odločili, da bomo poskusili prepričati občinstvo s kakovostnim programom, ki bi bil tudi podlaga za poznejši pogovor. Teh filmov je veliko, ampak če jih predvajaš sporadično, se lahko razgubijo, zato smo se odločili, da jih bomo strnili v enem tednu. To niso premiere ali filmi, ki ne bi bili na voljo tudi drugod, zato si ne delamo utvar, da bo to ne vem kakšen bum, ampak čez pet let, če bomo dobro delali, bi to lahko bil lep dogodek, ki bo povezal mesto.
 

Ali poleg Posledic izstopa še kakšen film?

Glede na to, da so vsi filmi 'ročno' izbrani, se bo mogoče slišalo prevzetno, ampak priporočil bi prav vse. Zagotovo pa bi izpostavil dva otroška nadsinhronizirana filma, Moja žirafa ter Sova in miška. Tovrstne filme s severa redko vidimo. Ne sadijo samo rožic. Tudi kdo umre. Otroci so v njih zelo samostojni in jih ne podcenjujejo kot nekakšne stranske igralce. V teh dveh filmih imajo glavno vlogo.
 

Kaj je odlika dobrega družinskega filma?

Da ne podcenjuje mladega gledalca. Ti so najbolj kritični in najbolj subtilno opazijo, če jih hoče kdo okrog prinesti. Dober družinski film pa je tisti, o katerem se lahko pogovarjaš, in mislim, da je vseh dvanajst filmov takšnih, da pustijo neko snov, čustvo, da se te dotaknejo.
 

Mestni kino Metropol je vedno bolj prostor druženja in skupnih obiskov predstav. Je to dokaz, da zanimanje vendarle je?

Nimam odgovora. Vsekakor pa s tem projektom ustvarjamo potencialno občinstvo, kar je eden izmed namenov Tedna
družinskega filma. Da bi s profiliranimi akcijami dosegli širše občinstvo.

Pričakovanja za prihodnost?

Zelo pozitivna. Vesel sem, da so k projektu pristopili tudi zunanji sodelavci. To je ključno, da neka stvar lahko uspe. Da ne soliramo, ampak sodelujemo s tistimi, ki se ukvarjajo s podobnimi zadevami, da vsi to vzamejo za svoje. Potem ni strahu, da nam ne bi uspelo.