Neomejen dostop | že od 9,99€
Prvo leto po pandemiji bo naš najbolj priljubljeni filmski festival spet zadihal s polnimi pljuči. Na že leta uveljavljena prizorišča in v mesta se vrača z upanjem, da bo znova zaživelo tudi festivalsko druženje v središču Cankarjevega doma. V dvanajstih dneh bo na ogled 92 celovečernih in sklop 17 kratkih, približno 15 filmov bo na ogled tudi prek spleta (VOD).
V tekmovalni sekciji Perspektive, v kateri Liffe opreza za perspektivnimi bodočimi zvezdami svetovnega filma, hkrati pa lahko gledalci spremljajo razvoj avtorjev od začetka, bo prikazanih deset filmov. Med njimi je že na prvi pogled opazna fil rouge, ki tematizira odraščanje. In, kot sporočajo filmi, v večini primerov ne gre za romantično izkušnjo. Pred štirimi leti je občinstvo na Liffu nagradilo islandskega režiserja Gudmundurja Arnarja Gudmundssona za film Ognjišče, zdaj bo presodilo, ali se je presegel s kruto magičnorealistično zgodbo o fantovskem odraščanju, nasilju in vdanosti Čudovita bitja. Tudi Laura Wandel je v filmu Igrišče ujela mračno plat odraščanja. Ta prvenec belgijske režiserke je direktor Liffa Simon Popek izpostavil kot zanj najboljši prvenec zadnjih let.
Nekoliko bolj sproščeno mladost preživljajo quebeški najstniki na počitnicah v koči ob jezeru v filmu Charlotte Le Bon Falcon Lake. Francoska režiserka Anaïs Volpé v filmu Neustavljivi raziskuje viharno prijateljstvo med mladima junakinjama današnjega časa, ki se spoprijemata z osebnimi stiskami. Tematiko odraščanja osvetljuje še več filmov, umeščenih v druge sekcije. Taka sta denimo film Lukasa Dhonta Blizu, ki je v Cannesu dobil nagrado žirije in govori o neločljivem prijateljstvu dveh dečkov, ki razpade ob vplivu vrstnikov, in v sekcijo Ekstravaganca uvrščen film Pujsa režiserke Carlote Pereda, ki govori o odraščajočem dekletu, ki je zaradi debelosti nenehno tarča zasmehovanja. Z zorenjem prijateljstva v času otroštva, ki požene korenine za trdno prijateljstvo v odraslosti, se ukvarja tudi film Osem gora režiserskega tandema Felixa van Groeningena in Charlotte Vandermeersch.
Med tekmovalnimi filmi je spet tudi slovenski, in sicer celovečerni prvenec mlade režiserke Sare Kern, ki je pred leti prodrla v mednarodni prostor s kratkim filmom Srečno, Orlo!. V Avstraliji je posnela mladinsko pripoved Moja Vesna o deklici Moji in njeni sestri Vesni, ki izgubita mamo. Očeta v filmu igra Gregor Baković.
Poleg omenjenega bo na festivalu še nekaj slovenskih filmov, mladinski film Slobodana Maksimovića Kapa, ki ima za sabo uspešno pot po mednarodnih festivalih, in dokumentarni film Borisa Petkovića LGBT SLO 1984, ki osvetljuje zgodovinsko dogajanje na slovenski gejevski, lezbični, biseksualni in transspolni sceni. Slovenija je bila prisotna tudi pri koprodukciji Najsrečnejši človek na svetu Teone Strugar Mitevske, ki bo prikazana v sekciji Predpremiere, in filmu Rožnata luna režiserke Floor van der Meulen, ki je neposreden, a tudi duhovit premislek o pravici do svobodne odločitve o lastni smrti. Rožnata luna je tudi eden izmed štirih filmov, ki jih bo ocenjevalo občinstvo v okviru Jadranske mreže festivalov, mednarodne iniciative, ki jo Liffe letos gosti prvič. Mreža podpira države z manjšo produkcijsko zmogljivostjo in jim nudi podporo pri kroženju po festivalih ter finančno podporo pri distribuciji.
Na svežo novico, da je dokumentarno-animirani kratki film Babičino seksualno življenje Urške Djukić nominiran za evropsko filmsko nagrado, se je odzval tudi Liffe in vroči film naknadno umestil v program. V času festivala si ga bo mogoče ogledati na platformi VOD.
Vrnimo se k Perspektivam. Okoljevarstveno tematiko med prvenci obravnava ljubljenec letošnjih festivalov Naš dom Alejandra Loayze Grisija, ki nas popelje na slikovito popotovanje v sušna bolivijska višavja. Ekscentrično, duhovito zgodovinsko dramo o anarhiji in urarstvu v Švici v drugi polovici 19. stoletja je v filmu Nemir posnel Cyril Schäublin. Prezaposlena pa govori o stiski s časom, ki ji ne more pobegniti samohranilka Julie, delovna mati dveh majhnih otrok, v filmu Erica Gravela. Tako kot Julie večino časa zapravi z dolgimi vožnjami do službe in nazaj, je dnevna rutina odvetnika Andrewa v filmu Ravnine avstralskega režiserja Davida Easteala prav tako zapečatena z monotono vožnjo na delo in z dela domov. Samoizpovedna psihološka drama Varen kraj hrvaškega režiserja Juraja Lerotića se poglobi v dinamiko družine po travmatičnem dogodku.
V sekciji Predpremiere so zbrani filmi, ki jih bomo dočakali tudi v redni kinodistribuciji, med njimi je otvoritveni film Korzet, kostumska drama Marie Kreutzer, ki se je nenavadno in drzno lotila prikaza življenja priljubljene avstrijske cesarice Sisi. Z zgodovinsko dramo Duše otroka se vrača irski režiser Martin McDonagh, ki je pred leti kot igralko angažiral tudi našo Katarino Čas. Tokrat je v nagrajeni igri združil Colina Farrella in Brendana Gleesona. Sally Hawkins v novi drami po resnični zgodbi Stephena Frearsa Izgubljeni kralj igra amatersko zgodovinarko, ki pomaga najti posmrtne ostanke Riharda III. Tako kot je pred leti iz prostora odsluženih in pozabljenih filmskih zvezd potegnil Mickeyja Rourka in ga znova postavil v soj luči v filmu Rokoborec, je tokrat Darren Aronofsky potegnil »iz naftalina« nekdanjega hollywoodskega idola Brendana Fraserja ter mu namenil glavno vlogo v karakterni drami Kit.
Brez Romunov ni filmskega festivala, tokrat sta na Liffu prisotna Cristian Mungiu z družbenopolitično kritiko sodobne Romunije MRI in Alexandru Belc, ki najstniško ljubezensko zgodbo Metronom postavi v čas Ceaușescuja.
Iz ZDA prihaja hvalnica moči novinarstva Ona ve režiserke Marie Schrader, o novinarkah, ki sta razkrili afero Harvey Weinstein in povzročili gibanje #jaztudi. Letos je tudi sicer opazno več filmov, ki postavljajo v ospredje ženski lik, ki se v različnih obdobjih zgodovine in sodobnosti ter različnih kulturah spoprijema z na spol vezanimi izzivi in stiskami.
Ulrich Seidl je pred leti snemal film o ostarelem avstrijskem pevcu, ki životari v zapuščenem obmorskem letovišču. Ko je film presegel štiri ure, so mu producenti svetovali, naj ga razdeli na dva dela. Tako je nastal diptih Rimini in Šparta. Drugi del spet obravnava temo pedofilije.
Pred dnevi se je iranski režiser Džafar Panahi, ki je od poletja zaprt v iranskem zaporu, spet znašel v medijih, saj je bilo njegovo življenje ogroženo, ker je v zaporu izbruhnil požar. Režiser že vrsto let ne sme zapustiti domovine, njegovi filmi pa krožijo po festivalih. V najnovejšem filmu Brez medvedov se skozi ljubezenske zgodbe sprašuje o grenkih posledicah umetniškega ustvarjanja ter o (nez)možnosti bega pred represijo.
Seveda ne bo manjkal canski zmagovalec Trikotnik žalosti Rubena Östlunda, ki bi lahko po napovedih selektorja razdelil občinstvo. V sekciji kronanih glav filmskega kraljestva bomo med drugim videli najnovejša dela Jerzyja Skolimowskega, Claire Denis, Floriana Zellerja, Françoisa Ozona in Davida Cronenberga.
Ob pred kratkim preminulem velikanu francoskega novega vala Jean-Lucu Godardu se je sklenil Liffe pokloniti po krivici pozabljenemu madžarskemu cineastu Miklósu Jancsu, ki je z mojstrovinami v šestdesetih letih vplival na našo regijo. Ob stoti obletnici njegovega rojstva bodo v Kinoteki prikazali sedem njegovih filmov. Drugi hommage Liffe v sodelovanju s Slovensko kinoteko pripravlja Rajku Grliću in tako imenovani Praški šoli, katere »člani« so še Goran Marković, Lordan Zafranović, Srđan Karanović in Goran Paskaljević.
V Fokusu bo kosovska sodobna kinematografija, ki predstavlja zanimiv fenomen. Kot kaže, je filmska produkcija po spolu zelo uravnotežena. Tako je naneslo, da so vseh pet izbranih filmov posnele režiserke.
Na ogled bo 92 celovečernih in 17 kratkih filmov.
Poklon Miklósu Jancsu in Rajku Grliću.
V fokusu kosovski sodobni film.
Liffe vključen v Jadransko mrežo festivalov.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji