Praznine, vrzeli in zamolki so bili vzgib za pisanje romana Škrbine.
Galerija
Gašper Kralj se v romanu <em>Škrbine</em> ukvarja tudi s tem, kako prevesti pretekle uporniške izkušnje, da bi si v današnji družbi nadzora lahko omislili bolj osvobajajočo prihodnost. Foto Jože Suhadolnik
V nadaljevanju preberite:
Kot pisatelj s svojimi liki splete tesno vez in skozi pisanje zaživi dvojno življenje, pravi doktor socialne antropologije, prevajalec iz španskega jezika in aktivist, ki se je za človekove pravice zavzemal doma, pa tudi v Mehiki in Gvatemali. Tako je bilo pri prvencu Rok trajanja (2016), ki je nastajal v letih bivanja v Barceloni, in tako je pri Škrbinah (2020), romanu o nastajanju romana, ki odpira številne premisleke o današnji družbi, posamezniku, prostoru in času ter se bistvu približa tako, da mu vzame status bistva. Po tem, ko je za Škrbine dobil Cankarjevo nagrado, se bo Kralj s peterico finalistov za kresnika že drugič po letu 2017, ko je bil nominiran za prvenec, povzpel na Cankarjev vrh.
O tem kaj se zgodi, ko pisatelj sebe doživlja kot literarni lik, kako iz praznin nastane roman in o tem, da so zanj premori med pisanjem skoraj enako pomembni kot pisanje samo, smo se pogovarjali z letošnjim finalistom za kresnika Gašperjem Kraljem.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji