Pregledovanje desetih pisateljskih svetov dobiva dimenzije primerjanja

Žirija nagrade kresnik se bo v kratkem zedinila o peterici finalistov, ki se bodo junija na Rožniku potegovali za 34. kresnika. Razglasili jih bomo 23. maja. V vmesnem času smo pri žirantih Igorju Bratožu (predsednik), Igorju Divjaku, Robertu Kuretu, Tanji Petrič in Igorju Žunkoviču »preverili temperaturo«.

»Odločanje o boljšem znotraj dobrega«, kot je izbiranje peterice nedavno označil predsednik kresnikove žirije, bo, kot kaže, tako kot izbiranje deseterice končano v dveh krogih. »Pregledovanje desetih pisateljskih svetov dobiva v tej fazi branja pričakovane dimenzije primerjanja, romani iz deseterice so zelo brutalno postavljeni drug ob drugega, merijo in rangirajo se njihovi različni odbleski, žirantka in žiranti premišljamo tako o slogovni in kompozicijski izvedbi kot o tistem, kar bi posamezna knjiga hotela bralcu sporočiti naglas ali med vrsticami,« nam je zdaj sporočil Igor Bratož.

Nove interpretacije zdajšnjosti

O delih Posuj se s pepelom vaših očetov Laure Buzeti (Litera), Smrt, v temo zavita Samante Hadžić Žavski (LUD Literatura), O vinu, kozah in drugih prevarah Borisa Kolarja (Goga), Kenozoik Blaža Kutina (Goga), Toxic Eve Mahkovic (Beletrina), Pričakovanja Anje Mugerli (Cankarjeva založba), Težka voda Pie Prezelj (Goga), Tri barve za eno smrt Janje Rakuš (Litera), Zakaj ima moj hudič krila Tereze Vuk ­(Beletrina) in Gral Vlada Žabota (Beletrina), edinega doslejšnjega kresnikovega lavreata v tej družbi, se zdi, »da zajemajo iz zgodovine, čeprav iz njih sijejo univerzalna spoznanja o človekovem stanju, ob njih so pripovedi, ki počnejo isto, le da so jih avtorice (po naključju jih je sedem, tako kot lani) in avtorji umestili v sedanjost«.

V deseterici so knjige sedmih avtoric in treh avtorjev, izšle so pri petih založbah. FOTO: Jože Suhadolnik

Število avtoric v deseterici je bilo lani rekordno in je zato v javnosti močno odmevalo ter doživelo veliko odobravanja. Ob tem ni šlo brez pikrih komentarjev, češ da gre za »socialni korektiv«. Končna odločitev žirije je nato javnost še bolj razdelila in kolikor je bilo pred njo pričakovanja in navdušenja, je bilo po njej ob veselju in čestitkah tudi razočaranja in ogorčenja. Drugič v zgodovini nagrade je bil namreč kresnik dodeljen posthumno, in sicer Ladu Kralju za Ne bom se več drsal na bajerju, v katerem je iz Šiške naredil literarno predmestje.

Bo letos po Berti Bojetu, Katarini Marinčič, Bronji Žakelj in Veroniki Simoniti – ti sta ga prejeli ena za drugo, v letih 2019 in 2020 – znova slavila avtorica? »Ponovna branja ponujajo nove uvide o posameznem delu, velikokrat bi bilo s puhlico lahko reči, da zmore avtorsko pogledovanje v preteklost ali literarno soočenje z osebnimi zgodbami v njih priskrbeti novo zaznavanje oziroma interpretacijo zdajšnjosti. Ubeseditve tega zaznavanja so seveda na različne načine prepričljive, nekatere bolj, nekatere manj, v igri iskanja verodostojnosti in relevantnosti posameznega besedila gre za odtenke, pet romanov v finalu bo zato verjetno – kaj ni tako zmeraj? – presenečenje za marsikoga,« pravi Igor Bratož. Špekulirali tokrat raje ne bomo: peterica bo, kot rečeno, znana 23. maja, lavreat ali lavreatka pa na kresni večer, mesec zatem.