Pohlep po zgodbah nikdar ne mine

Na prvem sestanku na poti do razglasitve prejemnika 33. Delove nagrade kresnik za najboljši izvirni roman minulega leta se je včeraj prvič sestala kresnikova žirija – tokrat z novima članoma in predsednikom. Izbirali bodo med 173 naslovi, lavreat pa bo tradicionalno razkrit na prireditvi na Rožniku 23. junija.

»Po lanski rekordni številki 200 romanov je na letošnjem seznamu, ki ga je pripravil vodja Nacionalnega bibliografskega centra v Narodni in univerzitetni knjižnici Boris Rifl, lepa, tako rekoč predpandemična številka 173 del in lahko bi rekli, da se vsaj dozdeva, da se vse vrača ali vsaj poskuša vrniti v nekdaj normalno stanje,« je prvo ugotovitev ob seznamu, ki je po tradiciji izhodišče branja članov žirije, komentiral Igor Bratož, novinar kulturne redakcije Dela in novi predsednik žirije. Na tem položaju je zamenjal Mimi Podkrižnik.

Žirijo sestavljajo še asistentka in docent na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete, Anja Mrak in Igor Žunkovič, samostojni literarni kritik in prevajalec ter odgovorni urednik portala Vrabec Anarhist Igor Divjak, literarna kritičarka in prevajalka Tanja Petrič ter literarni in filmski kritik Robert Kuret.

Pogovor s pisci in kritiki

Kresnik kot javni servis

»V eksploziji založniških izdaj bi lahko videli biblioterapijo, bralno atletiko, mentalno zdravljenje v času, ko je svet iz tira, a saj vemo, pohlep po zgodbah nikdar ne mine, konec koncev je branje članov kresnikove žirije predvsem iskanje prepričljivih knjig, odličnosti, presežkov, ki jih znajo bralcem ponuditi že znana pisateljska peresa ali doslej neznani avtorji,« je seznam povzel Igor Bratož in pou­daril, da »Delova nagrada za najboljši roman leta govori o tem, da je s kresno lučavo vsekakor vredno vedno znova, iz leta v leto bralcem razsvetljevati pot do dobre knjige, v tem početju bi lahko videli nekakšen javni servis, ki se ves čas trudi odkriti nova, zaupanja in branja vredna pisateljska imena. O tem iskanju bi lahko rekli, da kresnik poleg drugega na svoj način in v svojem ritmu meri čas.«

Seznam še ni dokončen, saj se na njem včasih znajdejo tudi ponatisnjena dela ali dela, natisnjena po naročilu. Kot je dodal Bratož, je razveseljiv zato, ker je na njem precej nekdanjih kresnikovih finalistov. Knjig teh avtorjev je kar petnajst, nov roman pa je lani izdalo kar pet dosedanjih dobitnikov kresnika: Tadej Golob, štirikratni lavreat Drago Jančar, dvojni prejemnik Feri Lainšček ter Katarina Marinčič in Miha Mazzini. Že po zunanjih znakih odlično založniško leto torej, se je branja romanov razveselil novi predsednik žirije, ki upa, da bo to tako njega kot kolege presenetilo.

Na seznamu je tudi nekaj del, ki segajo onkraj romana (z biografskostjo, esejističnostjo, vizualnostjo), »zato bo zanimivo premeriti njihove formalne gabarite in poleg slogovnega ugotavljati moč njihovega literarnega naboja«. Kakšna presenečenja se še skrivajo na seznamu, bodo precej bolje vedeli še pred letošnjim svetovnim dnevom knjige, ko mora žirija objaviti naslove velike deseterice, je sklenil Bratož. To bo 23. aprila, mesec zatem bo znanih pet finalistov, na kresni večer pa, kot rečeno, ­nagrajenec.