Jubilejni kresnik v torek na ljubljanskem Rožniku

V torek, 23. junija, bo medijska hiša Delo na ljubljanskem Rožniku podelila že 30. nagrado kresnik. Gre za najbolj ugledno domače literarno priznanje za romane. Ob okroglem jubileju je Delo podelilo tudi priznanje najboljšemu romanu zadnjega desetletja, prislužil si ga je Drago Jančar za svojo mojstrovino To noč sem jo videl, za katero si je leta 2011 prislužil svojega tretjega od zdaj že štirih kresnikov.

Priznanje je prejel v rastlinjaku ljubljanskega botaničnega vrta, izročila mu ga je glavna direktorica medijske hiše Delo Nataša Luša in v nagovoru lavreata dodala, da sta kultura in umetnost področji, ki sta zapisani v DNK časnika Delo.





NOMINIRANCI



Suzana Tratnik je pisateljica, ­prevajalka, publicistka in lezbična aktivistka. Med letošnjimi nominiranci in nominirankami za Delovo literarno nagrado kresnik se je znašla z romanom Norhavs na vrhu hriba, ki je izšel pri Cankarjevi založbi. V njem spremljamo zgodbo študentke Ariane Firsen,­ ki živi z zlobno teto Kristo v zahojenih Privežicah. (Zdenko Matoz)







Ko je zadnjič na kresno noč s ­prvencem Kameno seme (2015) Veronika Simoniti čakala na odločitev žirije, je bila na Rožniku povodenj. A voda, v vseh oblikah, je od nekdaj njena­ zaščitnica, muza, simbol, ki jo navdihuje, ko mehko zliva zgodbe na papir ali besede italijanskih in francoskih književnikov preliva­ v slovenščino kot prevajalka. »Voda je in bo odplavila vse težave,« pravi naslovna junakinja njenega romana Ivana pred morjem, katere življenjsko zgodbo med pospravljanjem hiše ob morju razkriva njena vnukinja, brezimna pripovedovalka. (Tina Lešničar)







Roman Izvirnik, Jiřija Kočice nedvomno sodi med bolj nenavadna literarna dela. Zgodba se vrti okoli slavnega pisoarja oziroma Fontane Marcela Duchampa, fiktivna pripoved pa se zdi predvsem nekakšen izgovor za predstavitev avtorjevih pogledov na umetnost ter njeno prezentacijo in interpretacijo in na različna družbena vprašanja. In predvsem na dvome, ki se porajajo ob aktualnih trendih, po mnenju pisatelja, ki je tudi in predvsem kipar, pa si umetnost in ikonoklastične tendence pravzaprav zgolj delijo usodo z razkrajanjem evropskega civilizacijskega prostora. (Peter Rak)







Literatura seveda ni tekmovanje,­ a Sebastijanu Preglju je vročičnost kresnega večera že dobro znana: leta 2005 je bil med petimi finalisti z romanom Leta milosti, leta 2009 z romanom Na terasi babilonskega stolpa, leta 2011 z romanom Mož, ki je jahal tigra, med deseterico je bil avtor sedmih romanov, sedmih del za otroke in štirih zbirk kratkih zgodb tudi leta 2015 z romanom Kronika pozabljanja. Z romanom V Elvisovi sobi je tudi med štirimi nominiranci za novo Cankarjevo nagrado. (Igor Bratož)







Pater Branko Cestnik, rojen na Hajdini­ pri Ptuju, že osemnajst let službuje kot župnik na Frankolovem. Leta 1986 je vstopil v red klaretincev, ki ga je poslal na študij v Rim in kasneje v noviciat­ v Madrid. Na salezijanski univerzi je magistriral s temo Iskanje Boga v gledališču Eugèna ­Ionesca, od takrat objavlja eseje in kolumne na blogu in v različnih medijih; leta 2016 je pri Celovški Mohorjevi izdal zbirko esejističnih zapisov Manj, ­boljše, tišje. Njegov romaneskni prvenec Sonce Petovione je impresiven zgodovinski roman o prihodu krščanstva na Ptuj. (Vesna Milek)





Slovesna podelitev 30. jubilejnega kresnika bo v torek ob 20. uri na ljubljanskem Rožniku.