V torek, 23. junija, bo medijska hiša Delo na ljubljanskem Rožniku podelila že 30. nagrado kresnik. Gre za najbolj ugledno domače literarno priznanje za romane. Ob okroglem jubileju je Delo podelilo tudi priznanje najboljšemu romanu zadnjega desetletja, prislužil si ga je
Drago Jančar za svojo mojstrovino
To noč sem jo videl, za katero si je leta 2011 prislužil svojega tretjega od zdaj že štirih kresnikov.
Priznanje je prejel v rastlinjaku ljubljanskega botaničnega vrta, izročila mu ga je glavna direktorica medijske hiše Delo
Nataša Luša in v nagovoru lavreata dodala, da sta kultura in umetnost področji, ki sta zapisani v DNK časnika Delo.
»Zame je bil vsak kresnik nekoliko razburljiv.« FOTO: Blaž Samec/Delo
NOMINIRANCI
»Prva ženska, o kateri sem slišala, da ima duševne motnje, je bila gospa iz sosednje ulice.« FOTO: Blaž Samec/Delo
Suzana Tratnik je pisateljica, prevajalka, publicistka in lezbična aktivistka. Med letošnjimi nominiranci in nominirankami za Delovo literarno nagrado kresnik se je znašla z romanom
Norhavs na vrhu hriba, ki je izšel pri Cankarjevi založbi. V njem spremljamo zgodbo študentke Ariane Firsen, ki živi z zlobno teto Kristo v zahojenih Privežicah. (Zdenko Matoz)
»Včasih je res tako, da ti samo zapisuješ, junaki pa sami povejo, kakšni hočejo biti.« FOTO: Voranc Vogel/Delo
Ko je zadnjič na kresno noč s prvencem
Kameno seme (2015)
Veronika Simoniti čakala na odločitev žirije, je bila na Rožniku povodenj. A voda, v vseh oblikah, je od nekdaj njena zaščitnica, muza, simbol, ki jo navdihuje, ko mehko zliva zgodbe na papir ali besede italijanskih in francoskih književnikov preliva v slovenščino kot prevajalka. »Voda je in bo odplavila vse težave,« pravi naslovna junakinja njenega romana
Ivana pred morjem, katere življenjsko zgodbo med pospravljanjem hiše ob morju razkriva njena vnukinja, brezimna pripovedovalka. (Tina Lešničar)
»Ideje imajo zoprno lastnost, da se ne utelešajo prek metafizičnih pojmov in utopičnih lastnosti zamišljenih idealnih razmer, temveč prek človeške narave.« FOTO: Voranc Vogel/Delo
Roman
Izvirnik,
Jiřija Kočice nedvomno sodi med bolj nenavadna literarna dela. Zgodba se vrti okoli slavnega pisoarja oziroma Fontane
Marcela Duchampa, fiktivna pripoved pa se zdi predvsem nekakšen izgovor za predstavitev avtorjevih pogledov na umetnost ter njeno prezentacijo in interpretacijo in na različna družbena vprašanja. In predvsem na dvome, ki se porajajo ob aktualnih trendih, po mnenju pisatelja, ki je tudi in predvsem kipar, pa si umetnost in ikonoklastične tendence pravzaprav zgolj delijo usodo z razkrajanjem evropskega civilizacijskega prostora. (Peter Rak)
»V vsakem romanu sem si privoščil nekaj avtobiografskosti, v tem prav gotovo nekoliko več.« FOTO: Blaž Samec/Delo
Literatura seveda ni tekmovanje, a
Sebastijanu Preglju je vročičnost kresnega večera že dobro znana: leta 2005 je bil med petimi finalisti z romanom
Leta milosti, leta 2009 z romanom
Na terasi babilonskega stolpa, leta 2011 z romanom
Mož, ki je jahal tigra, med deseterico je bil avtor sedmih romanov, sedmih del za otroke in štirih zbirk kratkih zgodb tudi leta 2015 z romanom
Kronika pozabljanja. Z romanom
V Elvisovi sobi je tudi med štirimi nominiranci za novo Cankarjevo nagrado. (Igor Bratož)
»Zgodovinarji pravijo, da se je krščanstvo v Panoniji in Noriku zasejalo z migracijami, ki so lahko bile ekonomske ali vojaške.« FOTO: Blaž Samec/Delo
Pater
Branko Cestnik, rojen na Hajdini pri Ptuju, že osemnajst let službuje kot župnik na Frankolovem. Leta 1986 je vstopil v red klaretincev, ki ga je poslal na študij v Rim in kasneje v noviciat v Madrid. Na salezijanski univerzi je magistriral s temo Iskanje Boga v gledališču Eugèna Ionesca, od takrat objavlja eseje in kolumne na blogu in v različnih medijih; leta 2016 je pri Celovški Mohorjevi izdal zbirko esejističnih zapisov
Manj, boljše, tišje. Njegov romaneskni prvenec
Sonce Petovione je impresiven zgodovinski roman o prihodu krščanstva na Ptuj. (Vesna Milek)
Slovesna podelitev 30. jubilejnega kresnika bo v torek ob 20. uri na ljubljanskem Rožniku.
Komentarji