Deset različnih pisateljskih svetov znova na preizkušnji

Žirija Delove nagrade kresnik je pred kratkim, ob dnevu knjige, razglasila deset romanov, ki jih je uvrstila v prvi ožji izbor. Čez natanko dva tedna se bo ta skrčil na polovico. Triindvajsetega maja bo tako znano, katerih pet avtorjev in avtoric ter z njimi romanov se bo na kresni večer, 23. junija, na Rožniku potegovalo za nagrado kresnik, vredno 7000 evrov.

Igor Bratož, predsednik žirije, Anja Mrak, Igor Žunkovič, Igor Divjak, Tanja Petrič in Robert Kuret so z Nukovega seznama več kot 170 romanov, izdanih v preteklem letu, med deset uvrstili Zakaj ne pišem Dijane Matković (Cankarjeva založba), Materinsko knjižico Katje Gorečan (LUD Literatura), Punčico Anje Radaljac (Litera), Titovega sina Andraža Rožmana (Goga), Otok psov Primoža Mlačnika (LUD Literatura), Žensko s srebrnim očesom Katarine Marinčič (Beletrina), Na Klancu Tine Vrščaj (Cankarjeva založba), Plimo Ane Schnabl (Beletrina), Ne bom se več drsal na bajerju Lada Kralja (Beletrina) ter Tišino, polno vetra Gabriele Babnik (Beletrina).

Kritike izbora so prenesli stoično, pravi predsednik kresnikove žirije Igor Bratož. FOTO: Matej Družnik/Delo

Odzivi so bili v veliki večini odobravajoči, izbor pa označen za prelomnega in vznemirljivega. »Domnevam, da smo kritike izbora pretrpeli stoično, vsaj zase lahko tako rečem v prepričanju, da je izbor knjig, ki smo jih uvrstili v finalno deseterico, nekrivičen in da gre preprosto za dobre romane, za deset povsem različnih pisateljskih svetov,« je zdaj, ko so se znova »vsi žirantke in žiranti zavlekli vsak v svoj bralski brlog«, povedal Igor Bratož. Ponovno prebiranje knjig mu daje misliti, »da seveda niso le klasiki tisti, katerih teksti ob vsakem novem branju bralcu razkrivajo nove plasti in odtenke, nič novega ne bom povedal, če rečem, da je tako z vsemi knjigami«.

Pohlep po zgodbah nikdar ne mine

Ob misli na izbor peterice rangiranje znotraj deseterice pri njem poteka »malce podobno kot slepa degustacija vin: knjige vsrkavam s popolno odprtostjo za avtorjevo početje in poskušam v kar največji polnosti dojeti, kako me poskuša avtor pridobiti zase, s kakšnimi slogovnimi prijemi in eleganco ali brutalnostjo me kot bralca poskuša popeljati na zgodbarsko potovanje, kakšne vrste je njena ali njegova fluidnost, kakšno globino uvida ponuja njeno ali njegovo pisanje, s kakšno natančnostjo, prizadetostjo in kompozicijsko suverenostjo izpisuje zgodbe o svetu in posameznikih«.

Ob tem pa premišlja, »kako prepričljiva, relevantna, strastna in inovativna je pri tem literarna izvedba v primerjavi z drugimi avtoricami in avtorji v izboru desetih najodličnejših, pri neprvencih poskušam tudi ugotoviti, kako se nova knjiga uvršča v avtoričin ali avtorjev doslejšnji opus«.