Anžetova stola

V nasprotju z drugimi članicami EU se je Slovenija po zločinih ruske vojske v Buči odločila, da ruskih diplomatov v Sloveniji ne bo razglasila za nezaželene osebe v državi. Vlada Janeza Janše se je formalnopravno odločila za na videz bolj usmiljen postopek, ki pa ima v resnici iste učinke kot izgon. Izgon treh četrtin ruskih diplomatov in zaprtje ruskega kulturnega centra v Ljubljani bosta okrnila tudi kulturne, znanstvene pa tudi gospodarske odnose med državama.

Čeprav je bilo glede na proaktivnost predsednika vlade Janše od začetka vojne v Ukrajini pričakovati, da bo Slovenija med prvimi državami EU izgnala ruske diplomate iz Slovenije, se to ni zgodilo. Prehitele so jo mnoge druge, Slovenija pa vendarle odstopa od njih po obsegu izgona. Do 15. aprila, torej v desetih dneh od odločitve ministrstva za zunanje zadeve, jo mora zapustiti kar 33 od 41 ruskih diplomatov in tistih, ki kot administrativno in tehnično osebje na veleposlaništvu uživajo status diplomata.

Spomnimo, da je zunanji minister Anže Logar že ob začetku ruske agresije na Ukrajino predlagal, da bi se EU morala najprej osredotočiti na krčenje ruskega vojaškega in obveščevalnega osebja na ruskih diplomatskih predstavništvih v EU. Države članice so imele o tem različna mnenja, zato skupna odločitev ni bila sprejeta.