ZPS: S hitrimi krediti do velikega glavobola

Ljubljana – Nekatere banke v zadnjem času agresivno ponujajo hitre kredite. Predstavljajo jih kot brezskrben način, da potrošnik pride do denarja, o katerem ni treba premišljevati, je kot problematično izpostavila Alina Meško z Zveze potrošnikov Slovenije: »A tudi ta kredit je treba odplačevati, prezadolženost pa je lahko za posameznika ali družino uničujoča.«

Kreditiranje gospodinjstev se povečuje, še zlasti potrošniška posojila. Lani so zrasla za več kot enajst odstotkov. Potrošniška posojila so vse bolj tvegana zaradi nezavarovanosti – zavarovana je le tretjina vseh potrošniških posojil – in vse daljše ročnosti. Okoli desetina novih posojil je z ročnostjo nad deset let, 80 odstotkov pa jih je daljših od pet let. V območju evra je takih posojil manj kot polovica. Visoka rast vse bolj tveganih potrošniških posojil lahko ob obratu v gospodarskem ciklu poveča tveganje za bančni sistem, opozarja Banka Slovenije.

Banke zaradi večje tveganosti teh posojil tudi zahtevajo razmeroma visoke obrestne mere; v prvih treh četrtletjih lanskega leta so bile fiksne obrestne mere v povprečju blizu šest odstotkov in variabilne 4,5 odstotka.

Nekoliko dražji kot običajni krediti so tako imenovani hitri krediti. Nekatere banke in hranilnice obljubljajo kredite v eni uri, zanje je potrebne manj dokumentacije, možnost jih je skleniti preko spletne ali mobilne banke, včasih so nižji kreditni standardi. Zneski posojil so lahko tudi do 30.000 evrov in do osem let ročnosti ter so nekoliko dražji od običajnih posojil, je predstavila Alina Meško: »Zadolžitev in njene posledice so potisnjene v ozadje, saj ponudniki sporočajo, da kredit ni tisto, za kar bi morali potrošniki skrbeti in izgubljati čas. Tega naj raje namenijo izbiri sedežne garniture.«
 

Desetina se zadolži za pokritje dolga

Anketa Zveze potrošnikov (ZPS) je pokazala, da je 16 odstotkov vprašanih hitri kredit vzelo za kritje rednih stroškov, deset odstotkov pa za poplačilo drugega dolga. »Ko postane posameznik prezadolžen, naj se ustavi in se odloči o nadaljnjih ukrepih. Nikakor naj se ne zadolži s hitrimi krediti ali izrednimi limiti,« je dejala Alina Meško in opozorila tudi pred zadolžitvami pri nebančnih ponudnikih, ki ponujajo kredite z zelo visoko obrestno mero. Pri teh je, denimo, za tisoč evrov posojila treba plačati tudi 350 evrov obresti.



Opozorila je tudi na prodajo slabih terjatev: »Če kreditih obrokov ne boste redno odplačevali, lahko banka odstopi od pogodbe in zahteva vračilo celotnega neodplačanega dolga ali pa vaš dolg proda nekomu drugemu. Za to ne potrebuje vaše privolitve, med postopkom prodaje o tem morda niti ne boste obveščeni, temveč šele takrat, ko bo vaš upnik že nekdo drug. Podjetja, ki dolgove odkupujejo, pa so pri izterjavi praviloma veliko bolj agresivna, spremenijo se lahko pogoji odplačevanja, povišajo stroški izterjav.«
 

Nizko zadolženi

V povprečju ostaja zadolženost Slovencev relativno nizka. Finančne obveznosti gospodinjstev so se v prvi polovici leta 2018 povečale za 400 milijonov evrov na 13,8 milijarde evrov. Vendar se finančno premoženje gospodinjstev povečuje hitreje od obveznosti. Depoziti prebivalcev se povečujejo hitreje kot krediti. Finančne obveznosti slovenskih gospodinjstev so z 31 odstotki BDP za več kot polovico manjše od povprečja evroobmočja, za več kot polovico manjše pa je s 102 odstotkoma BDP tudi finančno premoženje.

 

Informacije za potrošnike

Potrošniki lahko na spletnem portalu Vemveč.si lahko dostopajo do informacij in nasvetov o potrošniškem kreditiranju, primerjalniku potrošniških kreditov in o informacijah, kje potekajo delavnice o pasteh zadolževanja.