
Neomejen dostop | že od 14,99€
Slovenija se po mednarodnih primerjavah uvršča med države z najvišjo obremenitvijo plač, kar po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva in življenjski standard zaposlenih. Zbornica opozarja, da bodo zaposleni zaradi dodatnih davkov in prispevkov v obdobju 2023–2026 izgubili več tisoč evrov neto dohodka, podjetja pa se soočajo z vse večjimi obremenitvami. Vlado pozivajo k ukrepom, ki bi zagotovili višje neto plače in ugodnejše poslovno okolje.
Po izračunih GZS bodo zaposleni z minimalno plačo v obdobju 2023–2026 izgubili 2100 evrov neto, pri zaposlenem s povprečno plačo 3600 evrov pri dvakratniku povprečne plače pa bo izpad dohodka znašal 5200 evrov. Višji davki in prispevki, ki jih je v zadnjih letih uvedla vlada, so povečali tako obremenitve zaposlenih kot stroške dela podjetij.
Zaradi višjih davkov in prispevkov bodo zaposleni v Sloveniji do leta 2026 izgubili več tisoč evrov neto dohodka, davčni primež pa se bo še povečal. Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da trenutna davčna politika zavira konkurenčnost gospodarstva in zmanjšuje kupno moč prebivalstva.
Kaj predlaga GZS in kako bi razbremenitev vplivala na plače zaposlenih?
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji