Ženske kvote za borzne in državne družbe

Sestava nadzornih svetov in uprav podjetij bo morala biti spolno bolj uravnotežena, predvideva osnutek novele zakona o gospodarskih družbah, ki bo do konca meseca v javni obravnavi. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport s tem v pravni red prenaša evropsko direktivo o uravnoteženosti spolov v gospodarstvu, za kar se zavzemata tudi Združenje nadzornikov Slovenije in Združenje Manager.

Delež žensk v javnih in državnih družbah bo obvezen

»Na podlagi direktive s področja zagotavljanja uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb želimo spodbuditi gospodarstvo k doseganju bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških na najvišjih vodilnih mestih v večjih gospodarskih družbah,« pravijo na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Matjaž Han. Novela omenjenega zakona tako predvideva, da bodo morale družbe zavezanke obvezno pripraviti politiko raznolikosti ter v njej določiti cilj glede deleža spolne zastopanosti, ki ga bodo izpolnile. Družbe zavezanke naj bi tako zagotovile vsaj 40-odstotno zastopanost manj zastopanega spola med člani organa nadzora ali vsaj 33-odstotno zastopanost manj zastopanega spola skupno med člani organov vodenja in nadzora ter izvršnimi direktorji. V Sloveniji je manj zastopani spol v najvišjih organih še vedno ženski, kaže poročilo o spolni raznolikosti, zato si omenjeni združenji prizadevata, da bi bila obvezna oba navedena pogoja.

Kdo bodo zavezanci?

K temu bodo zavezane družbe, ki kotirajo na borzi, imajo več kot 250 zaposlenih in katerih čisti prihodek od prodaje presega 50 milijonov evrov ali vrednost aktive presega 43 milijonov evrov. Prav tako bodo k temu zavezane družbe, v katerih ima večinski delež država ali lokalna skupnost ter imajo več kot 250 zaposlenih.

In kakšna bo sankcija za kršitelje? Kot navaja ministrstvo, bo morala družba v primeru neizpolnjevanja ciljev glede deležev spolne zastopanosti prilagoditi izbirni postopek kandidatov za imenovanje ali izvolitev v organe vodenja in nadzora ter za izvršne direktorje. Poleg tega bodo neizbrani kandidati manj zastopanega spola lahko od podjetja, ki ne bo izpolnjevalo ciljev glede deležev spolne zastopanosti, zahtevalo podatke o izbirnem postopku. Prav tako bo v postopku pred sodiščem, pri zagovorniku načela enakosti, pristojni inšpekciji ali drugem postopku lahko zahteval presojo ustreznosti izbirnega postopka.

Takšne sankcije so precej mile. Po državah članicah so sicer različne, a marsikje bolj stroge – od ničnosti imenovanja do likvidacije družbe in nezmožnosti sodelovanja podjetij na državnih razpisih.