Člen kazenskega zakonika, ki določa, da je zloraba notranjih informacij kaznivo dejanje, ni bil v neskladju z ustavo, je sklenilo ustavno sodišče.
Galerija
Marko Kryžanowski. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Ljubljana - Potem ko je ustavno sodišče le odločilo, da člen kazenskega zakonika, ki določa, da je zloraba notranjih informacij kaznivo dejanje, ni v neskladju z ustavo, bi lahko primer Marka Kryžanowskega zastaral. Odločitev je zdaj v rokah višjega sodišča.
Ustavno presojo je zahtevalo višje sodišče, ker je kazenski zakonik insajderstvo opredeljeval kot kaznivo dejanje, zakon o trgu finančnih inštrumentov (ZTFI) pa je določal, da je omenjeno dejanje le prekršek. Višje sodišče je menilo, da sta zaradi nejasnih ločnic med kaznivim dejanjem in prekrškom, mogoča dva različna postopka in s tem različno sankcioniranje določenega ravnanja.
A ustavni sodniki so po več kot dveh letih le presodili, da očitek o nejasnih ločnicah ni utemeljen in da torej določilo kazenskega zakonika torej ni v neskladju z ustavo. Dodali so, da evropska direktiva članicam nalaga, da določene hude primere trgovanja z notranjimi informacijami opredeli kot kazniva dejanja.
Gre za primer Marka Kryžanowskega, ki je bil v ponovljenem sojenju v začetku leta 2015 na prvi stopnji obsojen na enoletno pogojno kazen zaradi domnevne zlorabe notranjih informacij pri nakupu delnic Petrola. Tožilstvo mu očita, da je med 16. in 21. aprilom leta 2008, le nekaj dni pred objavo rekordnih rezultatov družbe, s katerimi je bil kot predsednik uprave seznanjen, kupil za 63.000 evrov Petrolovih delnic. Ravnanje je tožilstvo označilo celo kot šolski primer insajderstva.
Še enajst dni do zastaranja
Kryžanowski se je na prvostopenjsko obsodbo pritožil na višje sodišče. A ker se 21. aprila, torej čez enajst dni, izteče desetletni zastaralni rok, se lahko zgodi, da bo zadeva še pred odločitvijo višjega sodišča zastarala.
Na višjem sodišču odločitev ustavnih sodnikov še preučujejo, glede zastaranja pa odgovarjajo, da je bil postopek med ustavno presojo prekinjen. »Vprašanje teka zastaralnega roka oziroma vprašanje dejanskega trenutka zastaranja je pravno vprašanje, o katerem bo odločil pritožbeni senat,« dodajajo. Datum seje pritožbenega senata bo določen v naslednjih dneh. Če rok ne bo preložen, bi to lahko pomenilo zastaranje primera, saj je malo verjetno, da bi sodišče o pritožbi odločilo v desetih dneh.
Zastopnik Marka Kryžanowskega Blaž Kovačič Mlinar pravi, da z ustavno odločitvijo ni seznanjen, prepričan pa je, da bodo ne glede na to uspeli s pritožbo.
ATVP odločitev pozdravlja
Na Agenciji so z odločitvijo ustavnega sodišča zadovoljni: »Pričakujemo, da se bo sodni postopek pred višjim sodiščem zoper Marka Kryžanovskega čimprej nadaljeval in da bo sodišče o zadevi, še pred njenim zastaranjem, meritorno odločilo. Odločitev sodišča je pomembna zato, ker se bo s tem oblikovala sodna praksa glede ene najhujših kršitev s področja trga finančnih instrumentov, ki nam bo dala potrebne usmeritve glede nadzora in obravnave tovrstnih ravnanj,« pravijo.
To je pomembno tudi za druge sodne postopke zaradi zlorabe notranjih informacij pred marcem 2017, ko je tudi po ZTFI insajderstvo postalo kaznivo dejanje, saj se obtoženi ne bodo mogli izgovarjati, da gre le za prekršek. ATVP je v zadnjih desetih letih podala več kot deset kazenskih ovadb zaradi suma zlorabe notranjih informacij.
Slaba vest za Verbiča
Takšna odločitev ustavnega sodišča tako tudi ne gre v prid predsedniku Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjanu Verbiču, ki je bil kot prvi in edini doslej lani pravnomočno obsojen na osemmesečno pogojno kazen s preizkusno dobo dveh let zaradi zlorabe notranjih informacij pri trgovanju z delnicami Velane, s katerimi naj bi si pridobil za 14.000 evrov protipravne koristi. Verbič novembra lani vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. na njihovi strani.
Komentarji