Zaradi manjše porabe elektrike podjetja plačujejo penale

Dodatne davčne obremenitve, večji stroški zaradi spremenjenega obračunavanja omrežnin, višje cene energentov, kot jih imajo konkurenčne države, so nekatere od težav, ki jih za prihodnje leto izpostavljajo na Gospodarski zbornici Slovenije. Medtem pa bodo cenejša nafta in naftni derivati prispevali k decembrski deflaciji, hkrati pa bi lahko prispevali k višji gospodarski rasti prihodnje leto.

Na vrhu gospodarstva je predsednik vlade Robert Golob predstavnikom gospodarstva obljubil dialog in izhodišča za davčno reformo, je spomnila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal: »A smo globoko razočarani. Samo prejšnji teden smo po zdravstvenem interventnem zakonu in zakonu o obnovi dobili za 330 milijonov evrov novih obdavčitev za prihodnje leto.« Poudarila je, da ne pričakujejo subvencij, ampak predvsem primerljive konkurenčne pogoje.

Slovenska energetsko intenzivna podjetja so vedno manj konkurenčna kakor evropska in širše. Predvsem zaradi stroškov za energente, je opozorila direktorica združenj kovinskih materialov in nekovin, za papirno in papirnopredelovalno industrijo ter za tekstilno, oblačilno in usnjarskopredelovalno industrijo Petra Prebil Bašin. Podjetja so namreč zakupovala energijo lani po visokih cenah, zato pričakujejo ukrepe države. Zaradi padca proizvodnje je manjši odjem električne energije, za kar pa podjetja plačujejo še penale. Dražijo se tudi surovine, ob tem pa se povečujejo pritiski na prodajne cene. Energetsko intenzivna podjetja, denimo kemična, papirna, kovinska industrija, imajo letos od deset- do 15-odstotni padec proizvodnje. Naročila so se v drugi polovici leta zmanjšala, negotovost je pričakovati še v prvem četrtletju prihodnje leto, okrevanje pa ob polletju 2024.

Samo prejšnji teden smo po zdravstvenem interventnem zakonu in zakonu o obnovi dobili za 330 milijonov evrov novih obdavčitev za prihodnje leto, pravi Vesna Nahtigal. FOTO: Leon Vidic/Delo

Po mnenju Vesne Nahtigal država ni dobro reševala lanske energetske krize. Po njenem mnenju bi bila kapica ustreznejša rešitev kot subvencije. »Podjetja so sklepala pogodbe o zakupu električne energije za naprej, kar jih tepe že vse leto in jih bo še naprej. Zmagovalci so tisti, ki so trenutno na spotu, in ne tisti, ki so po nasvetu strokovnjakov sklepali pogodbe.«

Na GZS kot nov strošek omenjajo spremenjen način obračunavanja omrežnin, s katerimi se bodo te po besedah Petre Prebil Bašin po ocenah zvišale za 30 do 40 odstotkov. Ob tem pa podjetja nimajo možnosti prilagajati porabo v proizvodnji tako, da bi bila ta večja čez dan, ko je omrežnina nižja.

Nujni so infrastrukturni projekti

Direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov Gregor Ficko je povedal, da gradbeništvo letos doživlja turbulentne trenutke. Že pred poplavami se je pokazalo rahlo ohlajanje. Letos tako pričakujejo upad prihodkov gradbene panoge z lanskih 8,3 milijarde na 7,3 do 7,5 milijarde evrov oziroma za sedem do deset odstotkov. Popoplavna obnova po njegovem mnenju ne bo zlata jama za gradbince, saj gre večinoma za klasična zemeljska dela.

Direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenih materialov Gregor Ficko je povedal, da gradbeništvo letos doživlja turbulentne trenutke. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ficko je opozoril na nujnost, da se pospešijo infrastrukturni prometni in energetski projekti – ne zaradi posla za gradbince, ampak ker jih kot država, tako gospodarstvo kot prebivalci, potrebujemo. Drugi tir, ki se pospešeno gradi, bi bil potreben že pred desetimi leti, prepočasi se gradi tretja razvojna os, nujni so obnova cest, dodaten avtocestni pas ter vlaganja v energetsko infrastrukturo, denimo drugi blok jedrske elektrarne Krško.

V kmetijsko-živilski panogi pa jih med drugim skrbi, kako bo na slovenske dobavitelje vplival Mercatorjev prevzem Tuša, o katerem mora še odločiti agencija za varstvo konkurence. S tujim prevzemom namreč domači proizvajalci in domače blagovne znamke izgubljajo položaj na policah, je povedala direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc.

Cenejša nafta bo prispevala k rasti BDP

Tveganja za prihodnje leto so tudi geopolitična ter vplivajo na ceno surovin in energentov. GZS pri trenutni napovedi gospodarske rasti za prihodnje leto, ki je pri 2,3 odstotka, predpostavlja višje cene nafte in naftnih derivatov od trenutnih. Če bodo cene nafte ostale na sedanjih ravneh pod 80 dolarji za sod, bi to pozitivno vplivalo na gospodarsko aktivnost, je dejal glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.