Zakon o razlaščencih po treh letih tik pred sprejetjem

Ljubljana – Poslanci naj bi danes dokončno obravnavali zakon o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank. S tem naj bi po treh letih le odpravili ugotovljeno neustavnost, a predlaganim rešitvam že grozijo nove ustavne presoje.

Gre za tretje branje predloga zakona, zato ni pričakovati večjih sprememb. Zakon bo več kot 100.000 nekdanjim lastnikom delnic in podrejenih obveznic bank omogočil vlaganje odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije, ki bo morala dokazati, da so bili v zadnji sanaciji bank izpolnjeni pogoji za izredne ukrepe. Tožbe bo mogoče vložiti v sedmih mesecih po vzpostavitvi virtualne sobe, v kateri bo razlaščencem in njihovim zastopnikom dostopna dokumentacija, povezana s sanacijo bank.

Možnost poravnave

Odškodnina bo lahko znašala največ toliko, kot je bila vredna kvalificirana obveznost banke ob nakupu, pri delnicah pa ne več, kot je znašala knjigovodska vrednost delnic v zadnjem revidiranem poročilu. Razlaščenci, katerih prihodki leta 2013 niso presegali 18.278 evrov, pa se bodo lahko z Banko Slovenije poravnali, in sicer največ do višine 80 odstotkov vrednosti kupnine za določen vrednostni papir oziroma največ 20.000 evrov.



Poročali smo že, da s predlaganim zakonom niso zadovoljni ne v Banki Slovenije ne odvetniki razlaščenih vlagateljev, saj eni in drugi že napovedujejo ustavno presojo. V centralni banki opozarjajo, da predlagane rešitve zakona še vedno kršijo prepoved monetarnega financiranja in posegajo v neodvisnost Banke Slovenije. Kot pravijo, ne nasprotujejo rešitvi, da se dobiček centralne banke od 1. januarja 2019 do pravnomočnosti odškodninskih tožb razporedi v posebne rezerve za namen morebitnih izplačil odškodnine. Moti pa jih, da zakon omogoča tudi posege v polovico že obstoječe rezerve Banke Slovenije. V bančnem regulatorju se prav tako ne strinjajo, da bo breme pavšalne poravnave za male razlaščence nosila le Banka Slovenije.

MF: Drugačna rešitev ni mogoča

Na ministrstvu za finance medtem pojasnjujejo, da zakon odgovornosti ne more urediti drugače, kot je bila opredeljena v zakonodaji v času izvedbe izrednih ukrepov v letih 2013 in 2014, saj bi takšna ureditev pomenila retroaktiven poseg v zakonodajo in bi bila zelo verjetno predmet izpodbijanja s strani nekdanjih vlagateljev. »Nikakor ne moremo sprejeti stališča Banke Slovenije, da bi plačilo morebitnih odškodnin že v osnovi pomenilo monetarne intervencije Banke Slovenije, saj država od tega ne bo deležna nikakršnih koristi,« pojasnjujejo in pravijo, da se zavedajo pomena neodvisnosti Banke Slovenije.

Na ministrstvu so prepričani, da četudi bo Banka Slovenije izpodbijala zakon ali posamezne določbe pred ustavnim sodiščem, to ne bi smelo preprečiti možnosti učinkovitega sodnega varstva nekdanjim vlagateljem v delnice in podrejene obveznosti bank.