Galerija
Predstavitvena informacija | Novice
Za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih
V dobrem letu dni od epidemije koronavirusa se je marsikaj spremenilo tudi v načinu delovanja podjetij. Številna so morala vpeljati delo na daljavo.
Aleš Kranjc Kušlan pravi, da bodo krizne razmere lažje premagala podjetja, ki stremijo k izboljšanju delovnih razmer. FOTO: Ekvilib Inštitut
4. 6. 2021 | 11:13
3:48
A+A-
Okrepilo se je spoznanje, da je poleg znanja, strokovnosti in kakovosti za uspeh podjetja pomembno tudi okoljsko in družbeno odgovorno delovanje. Aleš Kranjc Kušlan, direktor Ekvilib Inštituta, ki je skupaj s partnerji nosilec projekta Certifikat Družbeno odgovoren delodajalec, pravi, da bodo krizne razmere lažje premagala podjetja, ki stremijo k izboljšanju delovnih razmer, krepitvi etičnih vrednot, spodbujanju medgeneracijskega sodelovanja ter ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih.
Kako uspešna so bila podjetja pri organizaciji dela na daljavo in kako so to sprejeli zaposleni?
Oblika dela na daljavo je v podjetja v Sloveniji doslej prihajala zelo počasi, epidemija koronavirusa pa je čez noč vse postavila na glavo. Podjetja so morala uvesti delo na daljavo. Tehnično so to večinoma izpeljala zadovoljivo, vprašanje pa je, ali sta temu sledila tudi organizacijska kultura in način vodenja. Zaposleni so bili ponekod prepuščeni sami sebi, kar je na njih različno vplivalo - od navdušenja do velikih stisk. Ta vpliv je odvisen od več dejavnikov: od skrbstvenih obveznosti, podpore sodelavcev, podpore vodij, osebne socialne mreže, pa tudi od psihične kondicije vsakega posameznika.
Večina podjetij je delo na daljavo razumela kot začasen ukrep, zato temu niso posvečala dovolj pozornosti. Zaposlenim niso nudila ustrezne podpore in jim niso prisluhnila, kaj si želijo, tako kratkoročno kot tudi dolgoročno. Izziv dela na daljavo bo zato ostal aktualen tudi po končani epidemiji. Takrat se bo pokazalo, koliko podjetja zaupajo svojim zaposlenim, koliko jih cenijo, upoštevajo njihove želje in potrebe ter kako pomembno jim je dobro počutje zaposlenih.
Kako prepletanje poklicnega in zasebnega življenja vpliva na produktivnost podjetij oz. kakovost opravljenega dela zaposlenih?
Koronakriza je dodatno osvetlila izzive, ki jih prinaša usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Še bolj je poudarila to, kar že dolgo sporočamo organizacijam in širši javnosti: skrbstvene obveznosti so dodatna obremenitev za zaposlenega, zato jim morajo podjetja pri tem priti naproti. V nasprotnem primeru lahko to vodi v izgorelost in izgubo potencialov zaposlenih. Olajševalna okoliščina ob epidemiji je bila, da se je (tudi poslovni) čas ustavil povsod v svetu in se zmanjševanje produktivnosti zato primerjalno ni toliko poznalo. Po drugi strani pa imamo delovna mesta, kjer se je obseg dela enormno povečal (npr. skrbstveni poklici, transport, spletna prodaja ipd.). Praviloma gre za najslabše plačana dela. Paradoksalno se je jasno pokazalo, da so dela, ki so ključna za funkcioniranje družbe, najslabše plačana, in obratno.
Naročnik oglasne vsebine je Ekvilib Inštitut
Kako uspešna so bila podjetja pri organizaciji dela na daljavo in kako so to sprejeli zaposleni?
Oblika dela na daljavo je v podjetja v Sloveniji doslej prihajala zelo počasi, epidemija koronavirusa pa je čez noč vse postavila na glavo. Podjetja so morala uvesti delo na daljavo. Tehnično so to večinoma izpeljala zadovoljivo, vprašanje pa je, ali sta temu sledila tudi organizacijska kultura in način vodenja. Zaposleni so bili ponekod prepuščeni sami sebi, kar je na njih različno vplivalo - od navdušenja do velikih stisk. Ta vpliv je odvisen od več dejavnikov: od skrbstvenih obveznosti, podpore sodelavcev, podpore vodij, osebne socialne mreže, pa tudi od psihične kondicije vsakega posameznika.
Večina podjetij je delo na daljavo razumela kot začasen ukrep, zato temu niso posvečala dovolj pozornosti. Zaposlenim niso nudila ustrezne podpore in jim niso prisluhnila, kaj si želijo, tako kratkoročno kot tudi dolgoročno. Izziv dela na daljavo bo zato ostal aktualen tudi po končani epidemiji. Takrat se bo pokazalo, koliko podjetja zaupajo svojim zaposlenim, koliko jih cenijo, upoštevajo njihove želje in potrebe ter kako pomembno jim je dobro počutje zaposlenih.
Kako prepletanje poklicnega in zasebnega življenja vpliva na produktivnost podjetij oz. kakovost opravljenega dela zaposlenih?
Koronakriza je dodatno osvetlila izzive, ki jih prinaša usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Še bolj je poudarila to, kar že dolgo sporočamo organizacijam in širši javnosti: skrbstvene obveznosti so dodatna obremenitev za zaposlenega, zato jim morajo podjetja pri tem priti naproti. V nasprotnem primeru lahko to vodi v izgorelost in izgubo potencialov zaposlenih. Olajševalna okoliščina ob epidemiji je bila, da se je (tudi poslovni) čas ustavil povsod v svetu in se zmanjševanje produktivnosti zato primerjalno ni toliko poznalo. Po drugi strani pa imamo delovna mesta, kjer se je obseg dela enormno povečal (npr. skrbstveni poklici, transport, spletna prodaja ipd.). Praviloma gre za najslabše plačana dela. Paradoksalno se je jasno pokazalo, da so dela, ki so ključna za funkcioniranje družbe, najslabše plačana, in obratno.
Letošnja kampanja certifikata Družbeno odgovoren delodajalec. »Kdaj je 9-17 postalo 24/7?«, »Delo od doma ali doma ne delam?«, »Ker sem manj s sodelavci, se včasih sprašujem, ali sem odveč?« nagovarja delodajalce, ki imajo vsaj pet zaposlenih, da se pridružijo več kot 110 podjetjem in organizacijam, ki jim na Ekvilib Inštitutu s partnerji pomagajo izboljševati delovno okolje za boljše počutje in večjo motiviranost zaposlenih. Letos je certificiranje za 100 pristopnih certifikatov brezplačno.
Več: certifikatdod.si
Naročnik oglasne vsebine je Ekvilib Inštitut
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
