Z vlaganjem v energetiko do nižjih računov za elektriko

Je lahko energija finančna naložba? Vsekakor. In to tudi za posameznike in gospodinjstva, ki nimajo lastnih objektov ali parcel, na katere bi na primer lahko postavili sončno elektrarno.

Podjetje Moja elektrarna je že pred osmimi leti trgu predstavilo inovativen poslovni model – na lastnih sončnih elektrarnah oddaja sončne module vlagateljem v zakup. »Namen za vlagatelje ni, da pridobijo zeleno električno energijo za lastno uporabo, temveč na osnovi prodaje elektrike v omrežje nadpovprečne triodstotne obresti,« nam je pojasnil Primož Tručl, direktor podjetja Moja elektrarna, in dodal, da podjetje porablja denar vlagateljev strogo namensko, in sicer za izgradnjo novih in integracijo obstoječih sončnih elektrarn.

Statistika podjetja je zelo zgovorna. Danes ima poslovni model zakupa sončnih panelov 1500 aktivnih vlagateljev, ki so zakupili že več kot 50.000 sončnih modulov. Skupna proizvodnja Moje elektrarne je v tem času k energetski neodvisnosti Slovenije prispevala več kot 100.000 megavatnih ur, v okoljskem smislu pa dodala svoj kamenček v mozaik zmanjšanja izpustov CO2 za 60.000 ton.

»Vlagatelj v naše sončne module ne pride neposredno do poceni elektrike, čeprav pripravljamo tudi takšne projekte in jih bomo vsekakor ponudili v prihodnosti, temveč gre v našem primeru za vlaganje finančnih sredstev vlagateljev in za pridobivanje nadpovprečnih obresti iz tega naslova, kar v končni fazi tudi lahko prispeva k lažjemu plačevanju visokih računov za elektriko,« dodaja Tručl. Čeprav se utegne podatek o triodstotnih obrestih slišati majhen, velja dodati, da so bile obrestne mere na trgu v preteklih letih celo negativne, torej gre za zagotovljen in dober donos na vložen kapital. V podjetju Moja elektrarna so dodali, da nenehno spremljajo stanje na trgu in bodo vlagateljem za njihove naložbe vedno zagotavljali nadpovprečne obresti.

Sončne elektrarne so in bodo dobra naložba

Zanimalo nas je, kako dolgo bodo sončne elektrarne privlačna naložba. Sogovornik je prepričan, da še zelo dolgo. Poleg tega bo tudi poslovni model zakupa sončnih modulov ob naraščajočih cenah električne energije vedno privlačnejši. Imajo pa investitorji v sončne elektrarne trenutno več drugih izzivov – naraščajoče cene materiala dražijo tudi sončne elektrarne, k pospešenemu dvigu cen veliko pripomore še močno povečano povpraševanje, ne le v Sloveniji, temveč tudi v svetu. Rešitev energetske lakote je namreč v energiji iz obnovljivih virov. »Ne glede na konkretne absolutne številke v dolarjih ali pa evrih, ki jih odštejemo za energente, se na dolgi rok pokaže, da je druga najcenejša tista energija, ki jo pridobivaš doma. Je takoj za tisto, ki jo privarčuješ, torej energijo, ki je ne potrošiš, ampak z varčnim ravnanjem prihraniš. Tudi če so morda stroški samega izkoriščanja v nekem trenutku višji, se na dolgi rok vedno pokaže realna slika,« razloži Tručl.

Cilj je jasen: pridobivanje energije iz obnovljivih virov

Usmerjanje gospodinjstev in podjetij v pridobivanje cenejše energije je obenem usmerjanje v pridobivanje lastne energije. Slovenija se pospešeno »solarizira«, ogromno rezerv pa je na področju izkoriščanja energije vetra. Nanj smo v slovenski energetski strategiji preprosto »pozabili«, saj se ga do leta 2025 praktično ne bomo »dotaknili«, do leta 2050 pa naj bi predstavljal le dobrih šest odstotkov energetske bilance države. In to vir, ki je »brezplačen«.

»Čeprav sem kot predsednik slovenskega fotovoltaičnega združenja v prvi vrsti pristaš in zagovornik fotovoltaike, moram biti odkrit – brez postavljanja vetrnic (beri: vetrnih elektrarn) v Sloveniji, kjer je to mogoče, bomo težko dosegli dolgoročne okoljske cilje in postajali energetsko samozadostni ali pa samozadostni vsaj v smislu elektrike,« je jasen Tručl.

Združenje slovenske fotovoltaike je tudi aktiven sogovornik pri pripravi nove zakonodaje, pri čemer si prizadeva predvsem za poenostavitev in posledično pocenitev naložb v sončne elektrarne tako s strani zasebnikov kot podjetij. »Prizadevamo si, da bi se odstranile številne administrativne ovire, s čimer bi lahko celotna investicija potekala bolj gladko. Trenutna regulativa na tem področju je precej neživljenjska.«

Obenem si v omenjenem združenju tudi prizadevajo, da bi bila investicija v izkoriščanje energije sonca še bolj ugodna. A že v tem trenutku je sončna elektrika daleč najcenejša oblika elektrike, obenem pa se zaradi visokih tržnih cen elektrike naložba v sončno elektrarno hitro povrne. Se pa zato združenje ukvarja z vidiki, ki za investitorje sprva morebiti niso očitni. »Menimo, da bi veljalo stimulirati vlaganja v estetsko primerne module, na primer v starih mestnih jedrih. Ti so precej dražji od običajnih modulov, predvsem pa bi bilo treba spodbujati uporabo baterijskih sistemov oziroma shranjevalnikov energije, saj z njimi ogromno pridobijo tako lastniki sončnih elektrarn kot celotno električno omrežje.«

Nas čaka energetska kriza?

Težko je najti sogovornika, ki bi s podatki podkrepil jasen »da« ali »ne« na postavljeno vprašanje. Tudi zato, ker je nekaj dejstev, povezanih z energenti, jasnih, bistveno več pa jih je nejasnih oziroma težko določljivih. Zelo verjetno je, da se cene energije zaradi več razlogov nikoli ne bodo spustile na ravni, kot smo jih poznali v zadnjem desetletju. Tržni analitiki menijo, da se bodo cene energentov v prihodnje ne le višale, temveč tudi precej bolj nihale. »Podnebni in energetski krizi, ki sta bili dejavnik že prej in sta vplivali na rast cen, se je pridružila še pandemija in letos tudi vojna. Vsi ti dejavniki vplivajo na naraščanje cen energentov. Tudi če eden od njih preneha obstajati, na primer da dolgo ne bomo imeli nobene epidemije, bomo posledice vojne čutili še dolgo,« razloge za naraščanje cen energentov povzame Tručl.

Visoke cene imajo tudi učni učinek

Strokovnjaki se ubadajo še z izzivi, kako zajeziti energetsko lakoto sodobnih gospodinjstev in podjetij ter kako jih naučiti varčevati. Najboljše »zdravilo« za čezmerno porabo (česar koli) so visoke cene.

»Ljudje bodo z električno energijo najbolj varčevali takrat, ko ta ne bo poceni. Skorajšnja odsotnost varčevanja z elektriko v nekaterih okoljih, med katera sodi tudi Slovenija, je posledica dejstva, da je elektrika glede na preostale dobrine relativno poceni. To obdobje se je zdaj končalo.«

Morebiti je bilo omenjanje energetske revščine v preteklosti pretirano ali prezgodnje, vsekakor pa prihaja obdobje, ko utegne ta postati resen problem. Ekonomsko šibkejši sloji prebivalstva bodo hitro začeli varčevati in razmišljati o elektriki in o tem, katere porabnike in kdaj jih vklapljajo.

Rešitev, ki bi lahko vsaj delno ublažila to težavo, je uvedba ustreznejših odjemnih sistemov, zametki katerih se v Sloveniji že kažejo. »Zadnjih 50 let oziroma odkar pomnim, smo imeli pri elektriki nižjo in višjo tarifo. Ponoči in med vikendom je bila nižja, drugače pa je bila višja, in to je vse, kar smo na sistemski ravni naredili v zvezi z varčevanjem in stimuliranjem optimalne rabe elektrike. Prihajajo pa sodobnejši tarifni sistemi z večtarifnimi postavkami, ki bodo bolj spodbujali varčevalno obnašanje. Govori se o petih tarifah, ki se bodo v poznejših fazah tudi dinamično prilagajale, uporabnik bo izbral sebi primerno. Sčasoma se cene kWh elektrike v posameznih delih dneva ne bodo razlikovale za nekaj odstotkov ali nekaj deset odstotkov, ampak lahko tudi za od tri- do petkrat! Pri tako velikih razlikah bo postalo zelo pomembno, kdaj in kako se bo energija porabljala in seveda obratno – kdaj se bo proizvajala,« sklene Tručl.