Z učinki pomoči niso zadovoljni ne v gospodarstvu ne gospodarski minister

»Nisem najbolj zadovoljen,« je predstavitev interventnega zakona, ki prinaša za 1,2 milijarde evrov ukrepov, v državnem zboru začel gospodarski minister Matjaž Han. S tehničnimi rešitvami zakona sem zadovoljen, a številke se ne izidejo, je opozoril in napovedal dopolnitve v začetku januarja, da bo slovensko gospodarstvo imelo konkurenčno okolje. Kritično do državne pomoči podjetjem zaradi visokih cen energentov je tudi gospodarstvo, kjer opozarjajo, da bo tudi subvencionirana cena do petkrat višja, kot jo plačujejo konkurenti v tujini.

Interventni zakon prinaša tri ukrepe, in sicer subvencioniranje visokih cen energentov v prihodnjem letu, državna nadomestila podjetjem, ki bodo delavce poslala na skrajšani delovni čas ali čakanje na delo, ter ugodne likvidnostne kredite.

Ključen ukrep je subvencioniranje visokih cen elektrike in plina. Kaj je z besedami, da se številke ne izidejo, da pa je s tehniko zakona zadovoljen, mislil Matjaž Han? Pomoč države podjetjem za visoke cene električne energije je sestavljena iz dveh ukrepov, in sicer uredbe, ki določa najvišje maloprodajne cene, in zakona. Slednji vsebuje formule, ki izračunavajo državno subvencijo. A pomembna postavka v tej formuli je maloprodajna cena, po kateri podjetje zakupi ceno elektrike: »Pri pripravi zakona smo upoštevali vhodno ceno 350 evrov na megavatno uro. Pri tej ceni bi s subvencijami gospodarstvo plačevalo sprejemljivo ceno, in sicer okoli 180 evrov.«

Gospodarska združenja zato opozarjajo, da uredba ni dovolj znižala maloprodajnih cen elektrike, zato tudi končna cena, ki jo bo po prejeti subvenciji moralo plačati podjetje, za konkurenčno poslovanje številnih družb ostaja previsoka: »Uredba o zamejitvi cen električne energije ni prinesla rezultatov, ki smo jih v gospodarstvu pričakovali ob napovedi vlade, da naj bi se cene gibale v koridorju med 150 in 200 evri na megavatno uro. V resnici podjetja še danes prejemajo ponudbe, ki presegajo celo 500 evrov, kar pomeni, da model subvencioniranja, predviden v predlogu zakona, ne bo imel pravega učinka. Tudi subvencionirana cena bo namreč še vedno tudi do petkrat višja, kot jo plačujejo konkurenti v tujini, s čimer naša podjetja zgubljajo svoj konkurenčni položaj. Če bodo podjetja prisiljena v krčenje poslovanja, bo to pomenilo trganje dobavnih verig, izgubo naročil in kupcev, posledično pa izgubo številnih delovnih mest.«

»S temi cenami ne moremo konkurirati na evropski ravni, kaj šele globalno,« meni predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar. FOTO: Maja Grgič/Delo

Eksplozija cen v trgovini

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je na skupni novinarski konferenci delodajalskih organizacij pojasnil, da so slovenska podjetja prejšnji teden v povprečju dobivala ponudbe za dobavo električne energije v višini 460 evrov na megavatno uro, ob upoštevanju intenzivne pomoči po zakonu to pomeni ceno 316 evrov na megavatno uro.

»S temi cenami ne moremo konkurirati na evropski ravni, kaj šele globalno,« se je strinjal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.

Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah pa je opozorila, da dobavitelji in trgovci nimajo več rezerv: »Zadnja dva meseca smo v upanju, da bo vlada sprejela kapico na ceno električne energije, zaustavljali dvige cen živil in ostalih proizvodov. To se ni zgodilo. Z veliko gotovostjo trdim, da bo decembra in še posebej januarja eksplozija maloprodajnih cen.« K temu bosta prispevala tudi usklajevanje minimalne plače z inflacijo in sprememba dohodninske zakonodaje, ki znižuje splošno olajšavo prihodnje leto.

Mariča Lah opozarja na visoke podražitve, ki sledijo. FOTO: Mavric Pivk/Delo

Na tehtnici dolgoročni ali kratkoročni zakup elektrike

Han napovedal dopolnitve zakona

»Ker nismo v normalni tržni ekonomiji, smo v vojni ekonomiji, se mora tako obnašati tudi vlada. Takoj v začetku januarja bo treba dopolniti zakon, da bo v pomoč gospodarstvu,« je napovedal Matjaž Han, ki je ocenil, da je Evropa pri tem padla pri izpitu iz solidarnosti.

Nasprotovanje zakonu, ki se mu sicer danes obeta podpora, je napovedala poslanska skupina NSi. Njihov poslanec Jožef Horvat je dejal, da bi vlada morala uvesti kapico na ceno elektrike za mala in srednja podjetja, s čimer bi rešili 99 odstotkov podjetij. Namesto kapice se je odločila za subvencijo, zato bodo podjetja morala dati vlogo za pomoč, čakati na prvo izplačilo do konca marca, pri tem bo kup administrativnih ovir. Pri tem se je vprašal, ali bo agencija Spirit vse te vloge lahko predelala.

Tudi Šimonka rešitev vidi v omejitvi zgornje meje cene elektrike, po kateri so slovenska podjetja dolžna kupovati elektriko.