Vraničar Ermanova uradno razrešena

Mateja Vraničar Erman ni več državna sekretarka na ministrstvu za finance, je vlada sporočila po seji. Pristojna je bila za davke, v mandatu vlade Mira Cerarja pa je bila ministrica za finance. 

Nasledila jo je Natalija Kovač Jereb

Vraničar Ermanovo, ki je na ministrstvu za finance pokrivala davčni in carinski sistem, bo  z odločitvijo vlade z jutrišnjim dnem nasledila Natalija Kovač Jereb, diplomirana ekonomistka, nekoč zaposlena kot višja finančna inšpektorica na Fursu.

Bila je tudi kandidatka LMŠ na zadnjih parlamentarnih volitvah. Kandidirala je v isti volilni enoti kot premier Marjan Šarec in notranji minister Boštjan Poklukar, pri slednjem je bila doslej tudi državna sekretarka. Na tem položaju jo bo z današnjo odločitvijo vlade jutri nasledila Melita Šinkovec.

Sprememba davčne strategije?

Ključno vprašanje, ki se pojavlja ob umiku Mateje Vraničar Erman je, kaj to pomeni za napovedano davčno prestrukturiranje in usodo davka na nepremičnine. Davčno prestrukturiranje je v svoji predstavitvi napovedal finančni minister Andrej Bertoncelj, ki je tudi zatrdil, da bodo vse davčne spremembe izpeljani v sklopu tega prestrukturiranja. Toda davčno politiko je na ministrstvu za finance že skoraj vse od prihoda na ministrstvo vodila Mateja Vraničar Erman. Ta je na ministrstvo za finance prišla že leta 1993.

Z umikom Ermanove bi tako lahko prišlo do bistvene spremembe dolgoročne davčne strategije Slovenije. Ta je bila v času Ermanove usmerjena predvsem v širjenje davčnih osnov, torej v iskanje novih davčnih zavezancev. Poleg davka na nepremičnine je bil eden glavnih projektov na davčnem področju v času Ermanove tudi uvedba davčnih blagajn.



Zaradi proračunskih omejitev in zahtev po finančni vzdržnosti sicer ni pričakovati velikih sprememb v kratkem in srednje dolgem obdobju. Skoraj gotovo tudi ne v času te vlade, čeprav so bodo pojavili različni interesi. Ključne bodo smernice nove strategije. Pričakovati je, da bo nova fiskalna strategija nekoliko manj usmerjena v zagotavljanje finančnih virov in nekoliko bolj v ureditev poslovnega okolja. Glede na trenutno sestavo vlade, bo verjetno eden od poudarkov financiranje občin. To zajema tudi usodo davka na nepremičnine.

Neuspešni davčni poskusi

Državna sekretarka in nekdanja finančna ministrica je (bila) projektni vodja vseh poizkusov uvedbe davka na nepremičnine. Prvi poizkusi uvedbe segajo vsaj v leto 2006, vendar pa se kar nekaj vlad ni upalo lotiti te problematike. Davek na nepremičnine je vlada Alenke Bratušek uvedla v sklopu kriznih ukrepov leta 2013, a je zakon padel na ustavnem sodišču. Cerarjeva vlada, tako kot nekaj prejšnjih, ni uspela najti soglasja za uvedbo tega davka. Tudi državna sekretarka Mateja Vraničar Erman je ob nedavni predstavitvi predloga obdavčitve nepremičnin poudarila, da je uvedba davka zaradi različnih političnih interesov mogoča le v prvi polovici mandata, torej do leta 2020. V drugi polovici mandata, bi bilo težko najti zadostno soglasje koalicijskih strank.

Umik izkušene finančnice

Vraničar Ermanova, ki na MF službuje 25 let, je sicer kot ministrica za finance v letih 2016-2018 nadaljevala konservativen pristop svojega predhodnika Dušana Mramorja, kar zadeva zniževanje proračunskega primanjkljaja in upoštevanje fiskalnega pravila in si pri tem nakopala politične zamere, tudi nekaterih iz zdajšnje koalicije. V njenem mandatu je Slovenija po dolgem času spet ustvarila proračunski presežek.

V času, ko se je bilo treba pogajati z Brusljem glede usode NLB, se ni izogibala odgovornosti in v Delovem uredništvu smo ji nedolgo nazaj, pri analizi dela Cerarjeve vlade, lahko pripisali najvišjo oceno med ministricami in ministri. Kot državna sekretarka sicer na pripravo državnega proračuna ni imela več neposrednega vpliva, zadolžena je bila zgolj za področje davčnega in carinskega sistema.