Vpliv trgov v razvoju na globalno ekonomijo

Trgi v razvoju sicer postajajo v svetovni ekonomiji vse pomembnejši, vpliv tam izvirajočih tveganj na razvite trge pa je dokaj omejen predvsem zaradi relativno majhnih finančnih povezav med skupinama. Ne nazadnje je tudi izvoz z razvitih trgov na trge v razvoju za polovico manjši kakor v obratni smeri.

Krizo v zahodnem finančnem sistemu bi lahko povzročila situacija, ko bi bila ena od zahodnih finančnih institucij močno izpostavljena trgom v razvoju, ki bi bili v krizi. Ta institucija bi morala biti dovolj velika, da bi bila sistemsko pomembna, odziv oblikovalcev politik na zahodu pa bi moral biti dokaj zapoznel. Omenjene možnosti sicer ne gre izključiti, vendar je verjetnost, da nastane taka kombinacija dogodkov, razmeroma majhna.

Večja je verjetnost za tveganje, ki izhaja iz rastočega vpliva Kitajske ekonomije na svetovne kapitalske trge. Kitajski delež svetovnega BDP je lani znašal že 15 odstotkov. V zadnjih nekaj desetletjih je razen Združenih držav Amerike samo Japonska predstavljala večji delež svetovnega BDP kot ga Kitajska danes. Tako je kitajsko gospodarstvo precej večje, kot je gospodarstvo katerekoli druge države trgov v razvoju, je skoraj petkrat večje kot indijsko. Kitajski vpliv na svetovno gospodarstvo izhaja iz trgovinske povezanosti države s svetom in ne toliko iz finančnih tokov. Kitajska je največji izvoznik blaga na svetu in drugi največji uvoznik. Hkrati je največji potrošnik surovin na svetu.

Najverjetneje torej največje tveganje, ki na globalno gospodarstvo preži s trgov v razvoju, predstavlja potencialno prihodnje ohlajanje kitajskega gospodarstva, ki bi povzročilo vsaj krepko upočasnitev svetovne rasti. In ker Kitajska postaja vse večji del svetovnega gospodarstva, se bo ta potencial le povečal.