Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Vodstvene menjave v Volkswagnu

Matična znamka dobiva novega šefa, predsednik celotnega koncerna ostaja. Spori med vodstvom in nadzornim svetom?
Novi prvi mož znamke Volkswagen je Ralf Brandstätter. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters
Novi prvi mož znamke Volkswagen je Ralf Brandstätter. FOTO: Wolfgang Rattay/Reuters
9. 6. 2020 | 12:39
9. 6. 2020 | 12:50
2:06
V koncernu Volkswagen so sprejeli nekaj pomembnih odločitev, ki se nanašajo na vodenje njihove najpomembnejše matične znamke Volkswagen. To bo po novem vodil Ralf Brandstätter, ta položaj mu prepušča Herbert Diess, ki je imel doslej dvojno vlogo, po novem pa bo le še predsednik uprave celotnega koncerna Volkswagen.

Ralf Brandstätter velja za enega najbolj izkušenih Volkswagnovi najvišjih vodstvenih kadrov, ki je znotraj koncerna opravljal že številne funkcije, doslej je bil pri VW operativni direktor. Herbertu Diessu naj bi po uradnem sporočilu tako omogočili več manevrskega prostora za vodenje ogromnega konglomerata, ki poleg Volkswagna obsega še številne druge znamke, kot so Audi, Škoda, Seat, Porsche, Bentley, Lamborghini in Volkswagnova gospodarska vozila.

Herbert Diess ne bo imel več dvojne funkcije, vodil bo celotni koncern. FOTO: Fabian Bimmer/Reuters
Herbert Diess ne bo imel več dvojne funkcije, vodil bo celotni koncern. FOTO: Fabian Bimmer/Reuters


61-letni Diess, ki je v podjetje prišel iz BMW leta 2015 in velja za človeka, ki domnevno ni imel nič z dizelsko afero, naj bi bil po pisanju različnih medijev sicer v zadnjih tednih v sporih s predstavniki sindikatov, ki imajo v nadzornem svetu veliko moč, česar podjetje ni hotelo komentirati. Sindikati so se proti vodstvu precej negativno izrazili zaradi marketinške afere v zvezi z novim volkswagnom golfom kot tudi v zvezi s težavami s programsko opremo za ta model.

Diess naj bi si po drugi strani prizadeval za novo zniževanje fiksnih stroškov in siceršnje prestrukturiranje podjetja, saj ima Volkswagen orjaške naložbe na področju elektromobilnosti (34 milijard evrov), ki se združujejo z negativnim vplivom zdravstvene krize in s tem povezane recesije.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine