V nadaljevanju preberite:

V okviru tega bo samo za obnovljive vire energije (OVE) in njihovo učinkovito uporabo (URE) do leta 2030 v Evropski uniji (EU) treba nameniti 180 milijard evrov na leto, če pa temu dodamo še transport, odpadke in vode, pa 280 milijard evrov na leto. Slovenija bi v prvem primeru morala za to nameniti 520 milijonov evrov na leto, v drugem širšem sklopu pa 780 milijonov evrov na leto. (Vir: EIB.)

Iz teh podatkov je razvidno, da so naložbene vrzeli za doseganje podnebnih in energetskih ter okoljskih ciljev tako do leta 2050, ki je seveda zelo oddaljeno, kot tudi do leta 2030 zelo velike. Nujnost vzpostavitve nove infrastrukture za te namene je prvi pogoj za izvajanje želenih ciljev. To pomeni, da se morajo vlaganja oziroma investicije preusmeriti od klasičnih naložb v staro rjavo ali celo črno industrijo (na primer aktualna vojaška industrija in fosilna goriva) k novi zeleni industriji in podjetjem s komponentami ESG.

Kakšno pa je stanje na našem majhnem finančnem trgu? Koliko investiramo, kako ter koliko pri nas investiramo skladno z okoljskimi, energetskimi in socialnimi oziroma merili ESG? Najprej je treba ugotoviti, da je obseg investicij v BDP v Sloveniji, tako za podjetja in državo, zlasti pa še za prebivalstvo, pod povprečjem EU in v zadnjem desetletju bistveno zaostaja za investicijami pred letom 2010. Vzroki so različni, vendar je znano, da so se investicije sektorja države zaradi krize povečale, medtem ko glavni varčevalci – prebivalstvo nima večjega zaupanja v trg kapitala, tudi ne v nove oblike investicij ESG. Z redkimi izjemami smo tudi precej slabši od primerljivih držav EU, zato pri nas o »zeleni evforiji« vsekakor ni moč govoriti.